Jedro

Pavšalno sklicevanje na arbitrarno ravnanje delodajalca, zaradi katerega ima odločitev za revidenta hude in daljnosežne posledice, ker zaradi neupravičenega zmanjšanja pravic (plače) prejema bistveno nižjo pokojnino, ne izkazuje nastanka zelo hudih posledic.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, št. U 292/2007-13 z dne 1. 12. 2006, je tožnik, glede na pravni pouk v prvostopenjski sodbi, po odvetnici dne 3. 1. 2007 vložil pritožbo. Ker je 1. 1. 2007 začel veljati Zakon o upravnem sporu – ZUS-1, je sodišče tožnika pozvalo, naj se izjasni, ali vztraja pri vloženi pritožbi ali vlaga revizijo. Iz dopisa z dne 24. 1. 2007 izhaja, da je tožnik vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 3. točko drugega odstavka 83. člena in navaja, da ima odločitev zanj zelo hude posledice.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo tožeča stranka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 16. 1. 2003, s katero je bilo s 1. točko izreka ugotovljeno, da tožniku, zaradi ukinitve Kazensko poboljševalnega doma, preneha funkcija pomočnika upravnika v kazensko poboljševalnem domu – vodje gospodarske enote; z 2. točko izreka pa se tožnika za čas od 1. 7. 1995 do 30. 4. 1996 imenuje za svetovalca direktorja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij – vodja oddelka gospodarske enote v Zavodu za prestajanje kazni zapora.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008 ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji Vrhovnega sodišča RS revident trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije ni izpolnil. Pojem zelo hudih posledic za stranko je nedoločen pravni pojem, za napolnitev vsebine takega pojma pa določa kriterije in merila sodna praksa, ki v vsakem primeru posebej ugotavlja, ali določene okoliščine ustrezajo temu pravnemu standardu. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentovo pavšalno sklicevanje na arbitrarno ravnanje delodajalca, zaradi katerega ima odločitev zanj hude in daljnosežne posledice, ker zaradi neupravičenega zmanjšanja pravic (plače), prejema bistveno nižjo pokojnino, ne pomeni zanj zelo hudih posledic. Tudi če bi zaradi ravnanja tožene stranke prejemal nižjo pokojnino, revident ni dokazal, v čem naj bi mu zaradi tega zelo hude posledice nastale. Tako ni izpolnjeni zatrjevani pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 7. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.