Jedro

Z zmotno pritožbeno trditvijo ni mogoče izpodbiti pravilnosti prvostopnih dejanskih ugotovitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Predlagateljica sama krije stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je prvo sodišče določilo mejo med nepremičnino predlagateljice parc. št. … k.o. H. in nepremičnino nasprotnega udeleženca parc. št. ... k.o. H., in sicer od točke 17, v kateri se v naravi že nahaja mejno znamenje železni klin z napisom „mejno znamenje“, do točke 10, v kateri se v naravi nahaja naravni kamen, do točke 357, v kateri se zabije mejno znamenje železni klin z napisom „mejno znamenje“. Odločilo je, da vrednost spornega mejnega prostora znaša 1.000,00 EUR, da je skica sporne ploskve in zamejničenja z dne 16.10.2009 sestavni del tega sklepa, ter da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom.

V pravočasni pritožbi zoper gornji sklep predlagateljica uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Priglaša tudi pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

Nasprotni udeleženec pritožbenega odgovora ni podal. Pritožba ni utemeljena.

Pritožba navaja, da je prvostopno sodišče spregledalo, da je nasprotni udeleženec samovoljno in brez soglasja predlagateljice ali njenega moža zgradil del stanovanjske hiše na zemljišču s parc. št. ..., ker iz zadnje strani elaborata izhaja, da se točka 10 (ZK 14975) nahaja na sredini okenske police stanovanjske hiše, ki je v lasti nasprotnega udeleženca.

Gornja trditev ni utemeljena že zato, ker iz izpodbijanega sklepa izhaja, da se v točki 10 v naravi nahaja naravni kamen, ne pa okenska polica. Pritožba ne utemeljuje, na podlagi katerega dejstva sklepa, da je prvo sodišče zmotno ugotovilo položaj točke 10 v naravi. V kolikor pritožbeni očitek, da se točka 10 na terenu nahaja na okenski polici, temelji na fotografiji položaja točke 10 (zemljiškokatastrske točke ...) na terenu, saj se ta nahaja na zadnji strani elaborata, na njej pa je poleg naravnega kamna vidna tudi okenska polica, velja pojasniti, da kovinski predmet kvadratne oblike, ki se nahaja na okenski polici, ni vidni del mejnika (prim. 23. člen Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru). Pri tem pa je iz fotografije povsem jasno in nedvoumno razvidno, da se na okenski polici nahaja kovinski meter kvadratne oblike.

Ostale pritožbene navedbe, usmerjene v izpodbijanje dejanskega stanja, izhajajo iz gornje zmotne pritožbene trditve, da se torej točka 10 na terenu nahaja na okenski polici. Ker z zmotno trditvijo pravilnosti prvostopnih dejanskih ugotovitev ni moč izpodbiti, se nadaljnja pritožbena izvajanja, s katerimi pritožnik obrazlaga očitek napak v ugotovljenem dejanskem stanju, izkažejo za neutemeljena.

Pritožbeno stališče, da bi moralo prvo sodišče upoštevati določbe Stvarnopravnega zakonika, ki urejajo gradnjo čez mejo nepremičnine, je pravno zmotno, saj se je predlog v predmetni zadevi nanašal na ureditev meje.

Ker ni podan kakšen od uveljavljanih razlogov, niti kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v nepravdnem postopku smiselno uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), je bilo potrebno pritožbo, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, zavrniti in sklep prvega sodišča potrditi (2. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena in 353. člen ZPP).

Pritožnica mora svoje stroške, ki so ji nastali zaradi vložitve pritožbe, trpeti sama (35. člen ZNP in prvi odstavek 165. člena ZPP).