Jedro

Ker je sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas izjema, dopuščena le v primerih, ki so v naprej določeni v zakonu ali kolektivni pogodbi, je zakonitost pogodbe o zaposlitvi vezana na zakonitost razloga, ki je naveden v pogodbi. Na delodajalcu je, da v pogodbi o zaposlitvi navede dejansko obstoječ in zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ker razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki ga je navedla tožena stranka v sporni pogodbi o zaposlitvi, dejansko ni obstajal, je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot neutemeljen zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da mu je dne 2.7.2004 delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo in da se šteje, da je bila pogodba o zaposlitvi z dne 11.6.2003 sklenjena za nedoločen čas. Hkrati je zavrnilo tudi tožnikov reintegracijski zahtevek. Ugotovilo je, da je zakoniti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, to je začasno povečan obseg dela, ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi obstojal, že pred potekom pogodbe o zaposlitvi pa je potreba po tožnikovem delu tudi dejansko prenehala.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo. Ugotovilo je, da razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas v letu 2003 ni bil začasno povečan obseg dela temveč pričakovan upad obsega dela. Ta razlog pa ni naveden med taksativno naštetimi razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zato se šteje, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 11.6.2003 sklenjena v nasprotju z zakonom, oziroma da je bila zato sklenjena za nedoločen čas. Posledično je sodišče ugodilo tudi tožnikovemu reintegracijskemu zahtevku.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi moralo sodišče ugotovljene dejanske okoliščine obravnavati vsebinsko, kot je to storilo sodišče prve stopnje, in ne zgolj formalno. V pogodbi o zaposlitvi tožena stranka pravno formalno res ni navedla pravilnega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Bistvene pa so ugotovitve, da je bilo tožnikovo delo po obsegu omejeno in vezano na določeno časovno obdobje ter na dokončanje projekta nabave novih računalnikov in opreme. Tako sta bila podana razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas tako v smislu določb 1. alinee, kot tudi 10. alinee prvega odstavka 52. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02).

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki je nanjo odgovoril. V odgovoru predlaga zavrnitev revizije in navaja, da je sodišče utemeljeno štelo, da je navedba resničnega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas bistvena za zakonitost take pogodbe.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizija sodišču ne očita nobene konkretne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (tudi ne kršitve 358. člena ZPP). Zato revizijsko sodišče v tej smeri izpodbijane sodbe ni moglo in ni smelo preizkušati.

Ob ugotovitvi, da je pri toženi stranki v času sklenitve sporne pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnikom sicer šlo za časovno omejen obseg dela, ni pa šlo za začasno povečan obseg dela, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da tožena stranka v pogodbi ni navedla realno obstoječega, torej zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas brez navedbe zakonitega razloga sklenjena v nasprotju z zakonom. Ker je sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas tako v 10. členu, kot v prvem odstavku 52. člena ZDR v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas opredeljena kot izjema, dopuščena le v primerih, ki so v naprej določeni v zakonu ali kolektivni pogodbi, je zakonitost pogodbe o zaposlitvi vezana na zakonitost razloga, ki je naveden v pogodbi. Na delodajalcu je, da v pogodbi o zaposlitvi navede dejansko obstoječ in zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Ker razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kot ga je navedla tožena stranka v sporni pogodbi o zaposlitvi tožnika, dejansko ni obstojal, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom. Za tak primer pa 54. člen ZDR določa, da se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Na podlagi te določbe je sodišče utemeljeno ugodilo tudi tožnikovemu reintegracijskemu zahtevku.

Glede na povedano sodišče ugotavlja, da revizijski razlogi niso podani. Zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.