Jedro

Ker je bila izredna odpoved podana po preteku objektivnega šestmesečnega roka, ki ga za izredno odpoved po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 določa prvi stavek drugega odstavka 109. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali je tožnica z izjavama izpolnila znake kaznivega dejanja, zaradi česar bi bila izredna odpoved pravočasna ves čas, ko je možen kazenski pregon, kot to določa drugi stavek drugega odstavka 109. člena ZDR-1.

Toženki ni uspelo dokazati ne natančne vsebine govoric niti tega, da bi govorice sproducirala tožnica ter da bi jih posredovala širšemu krogu oseb. Očitek o širjenju žaljivih informacij glede nakupa stanovanj je nedokazan. Tožnica z izjavo ni izpolnila zakonskih znakov kaznivega dejanja žaljive obdolžitve (160. člen KZ-1), niti znakov katerega drugega kaznivega dejanja. Zakonskih znakov kaznivega dejanja žaljive obdolžitve tožnica ni izpolnila že zato, ker je imela upravičene razloge verjeti v resničnost povedanega. Četrti odstavek 160. člena KZ-1 namreč določa, da se storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, če dokaže resničnost svoje trditve ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe (I. točka izreka). Ugotovilo je, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 1. 2024 nezakonita (II. točka izreka) ter odločilo, da delovno razmerje tožnice ni prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč je trajalo tudi v obdobju od 3. 6. 2024 do 2. 6. 2025, ko se je zaključilo na podlagi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, v presežku pa je zahtevek zavrnilo (III. točka izreka). Toženki je naložilo, naj tožnici za obdobje od 3. 6. 2024 do 2. 6. 2025 prizna pravice iz delovnega razmerja, jo prijavi v matično evidenco in zavarovanja ter obračuna nadomestila plače v višini 2.273,52 EUR mesečno, zmanjšana za prejeta mesečna nadomestila za čas brezposelnosti, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek pa zavrnilo (IV. točka izreka). Naložilo ji je tudi plačilo denarnega povračila v višini 26.325,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek pa zavrnilo (V. točka izreka). Odločilo je še, da je toženka dolžna tožnici plačati stroške postopka v višini 1.116,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. točka izreka) in da je toženka zavezanka za plačilo sodne takse (VII. točka izreka).

2.Toženka se pritožuje zoper ugodili del sodbe zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo tega dela sodbe tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da je nedokazana vsebina izjave tožnice, da so vodilne delavke dobile stanovanja od toženke. Trdi, da bi sodišče prve stopnje moralo pri dokazni oceni upoštevati pisni izjavi in izpovedi A. A. ter B. B., ne pa le slediti izpovedim tožnice ter njej naklonjenim pričam. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da tožničina izjava glede zaprtja trgovinske dejavnosti ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja žaljive obdolžitve - izrazov rabelj ali grobar ni mogoče uporabiti brez negativne konotacije. Trdi, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je do odločitve o prenehanju izvajanja trgovinske dejavnosti prišlo šele s spremembo lastništva toženke, kar izhaja iz izpovedi C. C. Glede na navedeno meni, da je dokazna ocena v nasprotju z 8. členom ZPP ter 22. členom Ustave RS. Zatrjuje, da ker v izreku ni naveden znesek izplačanih nadomestil plače za primer brezposelnosti, je le-ta nerazumljiv in neizvršljiv, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nasprotuje odločitvi glede višine denarnega povračila namesto reintegracije, ker temelji na zmotni presoji sodišča prve stopnje, da je tožnica težko zaposljiva oseba. Meni, da ker je tožnica prejemala nadomestilo za brezposelnost, mora biti posledično nižje denarno povračilo.

3.Pritožba je bila vročena tožnici, ki nanjo odgovarja in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v mejah razlogov iz pritožbe; po uradni dolžnosti je pazilo na naštete bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti v pritožbi zatrjevanih kršitev.

6.Neutemeljen je pritožbeni očitek o kršitvi 8. člena ZPP in kršitvi 22. člena Ustave RS (enako varstvo pravic), ker naj bi bila dokazna ocena sodišča prve stopnje pomanjkljiva in neprepričljiva. Ta kršitev je podana, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, česar sodišču prve stopnje ni mogoče očitati. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je namreč razvidno, da so bili vsi bistveni dokazi skrbno in analitično ocenjeni, posamezno (sodišče je podalo prepričljive in življenjsko sprejemljive argumente o vrednosti posameznega dokaza) in kot celota (posamezne dokaze, vključno z vsebino listin je med seboj primerjalo), pri odločitvi in sprejetih zaključkih pa je bil upoštevan tudi uspeh celotnega dokaznega postopka, torej celotnega procesnega dogajanja. Dokazna ocena je popolna, skrbna ter vsebinsko prepričljiva, zato pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe, da slednja ni sprejeta, upoštevajoč metodološki napotek iz 8. člena ZPP.

7.Toženka prav tako neutemeljeno uveljavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, da naj bi bil izrek nerazumljiv in neizvršljiv, ker ni naveden znesek izplačanih nadomestil plače za primer brezposelnosti. Iz IV. točke izreka in obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje res ne izhaja točen podatek o višini in trajanju nadomestil plače za primer brezposelnosti, vendar v skladu s sodno prakso

odmerilo denarno povračilo v višini dvanajstih mesečnih plač. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tožnica glede na kriterij starosti in izobrazbe težko zaposljiva oseba. Ne drži pritožbeni očitek, da tožnica ni bila aktivna iskalka zaposlitve, saj je bila prijavljena v evidenco brezposelnih oseb ter se udeleževala razgovorov s svetovalko. Da je bila aktivna iskalka zaposlitve, priča tudi dejstvo, da se je zaposlila takoj po prenehanju delovnega razmerja s toženko, in sicer za dva meseca na neustreznem delovnem mestu, vendar je potem niso več potrebovali. Toženka se v pritožbi zmotno zavzema za znižanje prisojenega denarnega povračila, ker je prejemala nadomestilo za primer brezposelnosti. Pri odmeri denarnega povračila se upoštevajo tudi pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja; pri čemer gre za pravice v okviru reparacije, kar je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo. Glede na navedeno določitev višine denarnega povračila ni v neskladju s sodno prakso, na katero se sklicuje toženka v pritožbi (npr. Pdp 133/2024, VIII Ips 60/2021 in Pdp 259/2022).

15.Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

16.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17.Ker odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k pravilni rešitvi v obravnavani zadevi, te stroške kot nepotrebne tožnica krije sama (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

1Glej VSL sodba I Cp 264/2017.

2Tožnica je šele v odgovoru na pritožbo navedla, da je prejeti neto znesek za obdobje od 3. 6. 2024 do 2. 6. 2025 iz naslova nadomestila za primer brezposelnosti znašal 6.882,44 EUR.

3Očitek iz izredne odpovedi se nanaša na to, da je toženka vodilnim delavkam kupila nepremičnine, ne pa da so dobile nepremičnine od toženke, kot navaja toženka v pritožbi.

4Prim. Up-312/99-16.

5Glej npr. Pdp 212/2024, Pdp 252/2021, Pdp 680/2019.

Zveza: