Pridobitev podatkov o dohodkih pokojnega očeta

Datum

01.08.2023

Številka

07121-1/2023/1009

Kategorije

Sodni postopki, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, ali lahko vložite prošnjo za pridobitev podatkov o dohodkih pokojnega očeta povsod tja, kjer je bil zaposlen in kjer je delal preko firme, na podlagi listine o naroku v zapuščinskem postopku in vaše osebne izkaznice. Menite namreč, da samo od FURS ne boste pridobili vseh relevantnih podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Otrok umrlega posameznika lahko na podlagi tretjega odstavka 9. člena ZVOP-2 od kateregakoli upravljavca pridobi osebne podatke, ki se nanašajo na umrlega starša, če slednji ni pisno prepovedal upravljavcu posredovanja njegovih osebnih podatkov ali če drug zakon ne določa drugače. Če pa izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred subjekti javnega sektorja, lahko takšne podatke ne glede na obstoj prepovedi posredovanja pridobi na podlagi drugega odstavka 9. člena ZVOP-2.

Postopkovne določbe glede posredovanja osebnih podatkov so vsebovane v 39. do 41. členu ZVOP-2.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da izven nadzornega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za zakonito posredovanje zahtevanih podatkov o dohodkih vašega pokojnega očeta. Zato vam v nadaljevanju podaja splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim vprašanjem.

Varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov ureja 9. člen ZVOP-2. Drugi odstavek tega člena določa, da upravljavec podatke o umrlem posamezniku posreduje le tistim uporabnikom, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom, in tistim uporabnikom, ki izkažejo pravni interes za uveljavljanje pravic pred subjekti javnega sektorja. Tretji odstavek 9. člena ZVOP-2 pa določa, da ne glede na te določbe upravljavec osebne podatke o umrlem posamezniku na njihovo zahtevo posreduje zakoncu, zunajzakonskemu partnerju, otrokom, staršem ali dedičem, če umrli posameznik ni pisno prepovedal upravljavcu posredovanja njegovih osebnih podatkov ali če drug zakon ne določa drugače.

Zakon torej zgoraj naštetim osebam (zakoncu, zunajzakonskemu partnerju, otrokom, staršem ali dedičem) dovoljuje dostop do osebnih podatkov umrlega posameznika, če slednji takšnega posredovanja ni prepovedal oziroma če drug zakon ne določa drugače. Vlagatelj zahteve mora zato izkazati zgolj, da je upravičena oseba, torej da je z umrlim posameznikom v razmerju, ki mu dovoljuje dostop do osebnih podatkov (v konkretnem primeru starš-otrok). ZVOP-2 pa za pridobivanje osebnih podatkov umrlih v takšnih situacijah ne zahteva več izkaza pravnega interesa, kot je to določal prej veljavni ZVOP-1. Prav tako mora morebiten obstoj prepovedi posredovanja osebnih podatkov ugotavljati upravljavec sam, kar pomeni, da vlagatelju zahteve ni treba dokazovati, da umrla oseba ni prepovedala posredovanja osebnih podatkov.

Če pa uporabnik, torej tudi privilegirani upravičenec iz tretjega odstavka 9. člena ZVOP-2, izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred subjekti javnega sektorja, lahko ne glede na obstoj morebitne prepovedi posredovanja takšne podatke pridobi na podlagi drugega odstavka 9. člena ZVOP-2.

Zahtevo za posredovanje osebnih podatkov umrlega posameznika lahko vložite pri tistih upravljavcih, za katere menite, da obdelujejo podatke o očetovih dohodkih. To so lahko vsa podjetja, pri katerih je bil zaposlen oziroma je delal na drugi pogodbeni podlagi, ter tudi ZPIZ in FURS, ki morajo o vaši zahtevi pisno odločiti. Sami morate torej identificirati upravljavca, ki razpolaga z želenimi osebnimi podatki vašega očeta, pri katerem se nato izkažete kot upravičena oseba za posredovanje njegovih osebnih podatkov skladno s tretjim odstavkom 9. člena ZVOP-2.

ZVOP-2 vsebuje postopkovne določbe glede posredovanja osebnih podatkov v 39. do 41. členu. Prvi odstavek 41. člena določa obvezne sestavine zahteve. Upravljavec vlagatelju zahteve, če drug zakon ne določa drugače, zahtevane osebne podatke posreduje najpozneje v 15 dneh od prejema popolne zahteve ali pa ga v tem roku pisno obvesti o razlogih, zaradi katerih mu zahtevanih osebnih podatkov ne bo posredoval; če pa upravljavec ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da je zahteva zavrnjena (drugi in tretji odstavek 41. člena ZVOP-2). Možnosti pravnih sredstev so urejene v četrtem odstavku 41. člena ZVOP-2.

IP ob tem dodaja, da lahko v zapuščinskem postopku tudi navedete, da domnevno obstaja še druga zapuščina, ki je sodišče ni upoštevalo, ter z namenom pravilne ugotovitve vrednosti zapuščine in izračuna nujnega deleža predlagate pridobitev dodatnih podatkov po uradni dolžnosti.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka