Jedro

Dokazno breme za verjeten izkaz obstoja dolžnikovega premoženja je na strani upnika, ne pa na strani stečajnega sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Stečajni senat prvostopenjskega sodišča je sklenil, da se nad stečajnim dolžnikom (podjetnikom posameznikom) začne in takoj zaključi stečajni postopek (prvi odstavek izreka), da se bo morebitno premoženje stečajnega dolžnika uporabilo v skladu s 5. odstavkom 99. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (drugi odstavek izreka), da se sklep objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (tretji odstavek izreka) in da bo dolžnik po pravnomočnosti sklepa izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov (četrti odstavek izreka).

Upnik se je proti navedenemu sklepu (ki po naravi zadeve predstavlja nedeljivo celoto) pritožil. Uveljavljal je pritožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava, smiselno pa je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve stečajnemu sodišču v ponovno odločanje. Pri tem ni priglasil pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Namen stečaja nad podjetnikom posameznikom je sklenitev njegove poslovne dejavnosti; z vpisom zaključka stečaja namreč preneha "podjetništvo" oziroma pravica opravljati vpisano dejavnost samostojnega podjetnika posameznika. Ker pa dolžnik kot fizična oseba ne preneha, osebne obveznosti še naprej obstajajo in je mogoče neporavnane obveznosti iz osebnih razmerjih uveljavljati tudi še po stečaju. V tem smislu je treba razumeti tudi neporavnano terjatev upnika, ki naj bi jo pred Okrajnim sodiščem v Kranju uveljavljal v postopku pod opr. št. I .... Če gre za terjatev, ki izvira iz priglašene podjetnikove dejavnosti, ne bi mogli teči dve izvršbi (singularna in generalna). Če pa gre za terjatev, ki izvira iz osebnih razmerij, pa jo je mogoče uveljavljati tudi po začetku (in takojšnjem zaključku) stečajnega postopka. Več o tem gl. v članku Hinka Jenulla, ki je bil pod naslovom "Stečaj podjetnika stečajnika" objavljen v Podjetju in delu, št. 3/2000. Ker podjetnik posameznik na podlagi 1. odstavka 5. člena spremenjenega in dopolnjenega Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-F) za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem, tudi osebnim, gre na podlagi 4. odstavka 104. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) v stečajno maso podjetnika posameznika - stečajnega dolžnika vse premoženje, ki ga ima ob začetku stečajnega postopka. Terjatve, ki izvirajo iz priglašene podjetnikove dejavnosti, se tako izplačajo iz poslovnega in osebnega dela stečajne mase, saj tudi z njenim osebnim delom jamči za poslovne obveznosti. Vendar pa je stečajno sodišče v konkretnem primeru na podlagi podatkov predlagatelja začetka stečajnega postopka in listinskih podatkov v spisu ocenilo, da dolžnik nima premoženja, torej tudi ne premoženja, ki bi zadoščala vsaj za stroške stečajnega postopka. Zato je na podlagi 1. odstavka 99. člena ZPPSL izdalo sklep, s katerim je stečajni postopek začelo in ga takoj zaključilo.

ZPPSL v takšnem primeru v 4. odstavku 99. člena daje upniku možnost pritožbe, in sicer v dveh primerih (1. odstavek 100. člena ZPPSL): 1.) če upnik verjetno izkaže, da bo na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju vrnjeno premoženje v stečajno maso; in 2.) če upnik verjetno izkaže obstoj premoženja, ki zadostuje za poplačilo njegove terjatve po poplačilu stroškov stečajnega postopka. Vendar pa upnik v konkretnem primeru ni zatrjeval (niti izkazal), da bi na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju bilo v stečajno maso vrnjeno premoženje. Zato pa je zatrjeval obstoj premoženja podjetnika posameznika, čeprav pri tem ni navedel, kolikšna naj bi bila njegova terjatev, da bi lahko sodišče, če bi ugotovilo, da dejansko obstaja premoženje dolžnika, ocenilo, ali bo zadostovalo za poplačilo terjatve (po poplačilu stroškov stečajnega postopka).

Sicer pa je upnik zgolj zatrjeval, ne pa tudi izkazal, obstoj premoženja podjetnika posameznika - stečajnega dolžnika. Tako je predlagal, da naj sodišče izsledi dolžnikovo premoženje (da naj pridobi ustrezne podatke pri pristojni geodetski upravi, zemljiški knjigi, pristojni davčni upravi DURS, poslovnih bankah, Klirinško depotni službi in sodnem registru ter da naj za ugotovitev dejanskega stanja premoženja podjetnika posameznika - stečajnega dolžnika izvede dokaz z njegovim zaslišanjem, z zaslišanjem njegovih poslovnih partnerjev, računovodje in prič ter postavitvijo izvedenca). Vendar pa je pri tem prezrl, da je na podlagi 1. odstavka 100. člena ZPPSL dokazno breme na njem, ne pa na sodišču. To pa pomeni, da je upnik tisti, ki bi moral pridobiti ustrezna obvestila in podatke, ne pa sodišče (po uradni dolžnosti (prim. razloge sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 08.10.1999, opr. št. III Ips 134/99)).

Upnik se je s tem v zvezi sicer skliceval na podatke sodnega registra, in katerih naj bi izhajalo, da ima podjetnik posameznik poslovni delež v U. d.o.o.. Vendar pa iz podatkov sodnega registra (vl. št. ...) izhaja, da je bila navedena gospodarska družba že dne 28.09.2001, torej še pred začetkom (in takojšnjim zaključkom) stečajnega postopka, izbrisana iz sodnega registra (na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetji (ZFPPod)). Torej ni mogoče sklepati na verjeten obstoj dolžnikovega premoženja.

Ker upnik ni uspel izpodbiti ugotovitev prvostopenjskega sodišča oziroma konkretno in verjetno izkazati obstoja premoženja podjetnika posameznika - stečajnega dolžnika, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZPPSL neutemeljeno pritožbo upnika zavrnilo ter zakonit in pravilen sklep stečajnega senata potrdilo. Pritožba upnika je namreč ostala na ravni splošnega in informativnega.