Jedro

Stranka mora v gospodarskih sporih majhne vrednosti izvedbo naroka zahtevati izrecno. Pri tem ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo takšno zahtevo, saj ni nujno, da bo sodišče takšnim predlogom ugodilo. Prav tako sodišču strank ni potrebno pozivati k izjavi o tem, ali zahtevajo izvedbo naroka. Takšno zahtevo morajo podati same - v tožbi, odgovoru na tožbo ali pripravljalnih vlogah.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 10242/2009 z dne 9. 2. 2009, v 1. in 3. odstavku izreka (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo povračilo pravdnih stroškov tožnika v višini 106,80 EUR.

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožuje tožena stranka. V laični pritožbi višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo odpravi ter prvostopenjskemu sodišču naloži izvedbo glavne obravnave in zaslišanje predlagane priče. 3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Višje sodišče je z vpogledom na spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti ugotovilo, da je bil zoper toženo stranko, po izdaji izpodbijane sodbe (natančneje dne 25. 4. 2013) začet stečajni postopek. S tem dnem je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (4. točka 205. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ko je postopek prekinjen, sodišče načeloma ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (prvi stavek 2. odstavka 207. člena ZPP). V primeru, ko do prekinitve pride po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja strank (oziroma so zanje potekli roki), le odločba pritožbenega sodišča še ni bila izdana, pa ni ovir za izdajo takšne odločbe (smiselno 2. odstavek 207. člena ZPP) (1). Ker so v predmetni zadevi navedeni pogoji izpolnjeni (pritožba je bila tožeči stranki vročena 14. 2. 2013, rok za odgovor pa je potekel 22. 2. 2013) in je tožena stranka obravnavano terjatev in stroške, prijavila v stečajnem postopku, je višje sodišče o pritožbi odločilo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Obravnavani spor sodi med gospodarske spore majhne vrednosti (1. odstavek 495. člena ZPP). V tovrstnih sporih sodišče odloči brez razpisa naroka za glavno obravnavo, če po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena od strank pa izvedbe naroka ni zahtevala (2. odstavek 454. člena ZPP). Skladno s pravno teorijo in sodno prakso mora stranka izvedbo naroka zahtevati izrecno. Pri tem ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo takšno zahtevo, saj ni nujno, da bo sodišče takšnim predlogom ugodilo. Prav tako, skladno s sodno prakso in pravno teorijo, sodišču strank ni potrebno pozivati k izjavi o tem, ali zahtevajo izvedbo naroka. Takšno zahtevo morajo podati same - v tožbi, odgovoru na tožbo ali pripravljalnih vlogah (2).

7. V obravnavanem primeru so pogoji za odločitev brez izvedbe naroka izpolnjeni. Sodišče prve stopnje je poleg tega tudi obrazloženo in utemeljeno zavrnilo predlog za zaslišanje neimenovane osebe, zaposlene pri tožeči stranki. Pritožbeno sodišče k njegovi razlagi dodaja, da mora stranka, ki predlaga, da se določena oseba zasliši kot priča, povedati njeno ime, priimek in prebivališče oziroma zaposlitev (236. člen ZPP). Prav tako mora podati ustrezno trditveno podlago, ki jo bo priča s svojo izpovedjo lahko potrdila ali ovrgla. Tožena stranka je navedla zgolj naj se zasliši osebo, zaposleno pri tožeči stranki, s katero je govorila po telefonu. Pri tem (kljub opozorilu o pavšalnosti navedb in nesubstanciranosti dokaznega predloga, podanem s strani tožeče stranke v prvi pripravljalni vlogi - v spisu na l. št. 68) ni povedala kdo ta oseba je, v kakšnem razmerju je do tožeče stranke in ali je upravičena izražati voljo v njenem imenu. Tako je njena trditvena podlaga, podana v zvezi s sklenitvijo dogovora, preveč pomanjkljiva, da bi ji omogočala uspeh. Hkrati je opustila tudi dolžnost, uzakonjeno v 236. členu ZPP (3).

8. Nadalje pritožba graja dokazno oceno sodišča prve stopnje in navaja, da je tožnik verjetno napačno izračunal svojo terjatev. Oboje se nanaša na ugotovitev dejanskega stanja, ki ga v postopkih v sporih majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati (1. odstavek 458. člena ZPP). Do navedenih očitkov se višje sodišče zato ni podrobneje opredeljevalo.

9. Utemeljen pa je očitek, da se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo do primerjalne ponudbe, ki jo je za opravo istih del tožencu izstavil Z. Sodišče se mora opredeliti do dokaznih predlogov pravdnih strank, predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločitev, pa mora obrazloženo zavrniti. Neupoštevanje te zahteve pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (1. odstavek 339. člena ZPP). Po določbi 1. odstavka 458. člena ZPP se sodba, izdana v postopkih v sporih majhne vrednosti, sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Relativne bistvene kršitve postopka v takšnih sporih niso dopusten pritožbeni razlog.

10. Kljub temu višje sodišče pojasnjuje, da dejstvo, da se prvostopenjsko sodišče o primerjalni ponudbi ni izjasnilo, nikakor ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Kot je pravilno opozorila že tožeča stranka, je v obravnavanem postopku bistveno, da je tožena stranka storitve naročila pri tožnici (in ne pri kakšni konkurenčni družbi), da je slednja storitve opravila in zanje izdala račun, skladen z veljavnim cenikom. Za kakšno ceno bi enake storitve opravile druge družbe, ni bistveno. Opredeljevanje sodišča do takšnih ponudb, zato ni potrebno.

11. V obravnavani zadevi niso podani niti s pritožbo uveljavljeni razlogi niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Na podlagi 353. člena ZPP je bilo zato potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

12. Na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP je v tem sporu odločala sodnica posameznica.

(1) Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. III Ips 41/1997, z dne 04. 12. 1998 in V. Rijavec in ostali: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, II. knjiga, str. 311. (2) Glej: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 722. (3) Glej: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 456, 457.