Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku. Ugotovilo je, da sta pravdni stranki zakonca in sta zakonsko zvezo, ki še vedno traja, sklenili dne 6. 5. 2000. V času trajanja zakonske zveze sta se preselili v nepremičnino z ID znakom parcela ... (sporna nepremičnina), kjer še vedno bivata. Dne 3. 2. 2016 sta pravdni stranki sklenili pogodbo, s katero sta prodali sporno nepremičnino, in sicer zaradi poplačila dolgov iz tožnikove dejavnosti samostojnega podjetnika. Dne 20. 2. 2017 je toženka s prejšnjim kupcem sklenila pogodbo, s katero je sporno nepremičnino odkupila nazaj in se v zemljiško knjigo vpisala kot njena izključna lastnica sporne nepremičnine. Kupnino je poravnala z gotovino v višini 57.000,00 EUR, ki je bila pridobljena z delom med trajanjem zakonske zveze, in kreditom v višini 63.000,00 EUR, ki ga je najela in ga odplačuje toženka ter je zavarovan z vpisom hipoteke na sporni nepremičnini. Nad tožnikom je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. St 2544/2020 z dne 13. 11. 2020 začet postopek osebnega stečaja. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta obe pravdni stranki do decembra 2023 prejemali redne dohodke in med njima ni bistvenih odstopanj v smislu višjega zaslužka ali večjega finančnega prispevka. Pojasnilo je, da je del premoženja pravdnih strank podjetniško organiziran (tožnik je imel s.p.), zato tožnikovi dolgovi nimajo vpliva na višino deležev na skupnem premoženju, saj zanje obe pravdni stranki odgovarjata nerazdelno. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje presodilo, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi sporna nepremičnina (I. točka izreka) in da delež vsake od pravdnih strank na skupnem premoženju znaša 1/2 (II. točka izreka), zato je toženki naložilo izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega bi tožnik lahko predlagal vpis lastninske pravice na sporni nepremičnini do 1/2 od celote (III. točka izreka), ter povračilo toženčevih stroškov postopka v korist proračuna Republike Slovenije (IV. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi toženke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožnikov zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. V preostalem delu je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3.Zoper sklep sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: "1. … ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožena stranka ni postavila ugovora nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju ter da bi le tega morala postaviti; 2. … ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna odločitev sodišča druge in prve stopnje, da nakup nepremičnine delno financiran s kreditom, delno pa s posebnim premoženjem enega od zakoncev, pomeni, da celotna nepremičnina spada v skupno premoženje zakoncev, 3. ...ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, ko kljub ugotovljeni absolutno bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, kršitve ni odpravilo oz. zadeve ni vrnilo sodišču prve stopnje, 4. … ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna odločitev sodišča druge in prve stopnje, da v skupno premoženje spada celotna sporna nepremičnina in se lahko opravi delitev celotne sporne nepremičnine, kljub temu, da kreditne obveznosti za nakup sporne nepremičnine še niso bile v celoti poravnane, 5. … ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna odločitev sodišča druge in prve stopnje, ko sta zavrnili dokazni predlog tožnika o pridobitvi bančnih izpiskov mame tožene stranke, nato pa sta v dokazni oceni očitali toženi stranki, da takšnega dokaznega predloga ni podala, 6. … ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna odločitev sodišča druge in prve stopnje, da dejstva, da je bila nepremičnina parcela ... v letu 2016 prodana zaradi dolgov tožnika in je bila celotna kupnina od prodane hiše pravdnih strank v letu 2016 porabljena za poplačilo dolgov tožnika, natančneje za poplačilo dolgov iz posebnega premoženja tožnika, torej dolgov, ki niso imeli nobene zveze s skupnim premoženjem, nista upoštevali kot nespornega in da le tega nista upoštevali pri presoji deležev na skupnem premoženju in 7. … ali je okoliščinah konkretnega primera pravilna odločitev sodišča druge in prve stopnje, da je tožena stranka dolžna povrniti pravdne stroške tožnika, namesto tožniku v korist proračuna Republike Slovenije iz naslova oprostitve stroškov postopka na podlagi odločbe brezplačne pravne pomoči."

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Ker v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 67, 71, 74

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.