Jedro

Upnik je lastnik služeče nepremičnine. Nepravdno sodišče ni določilo upnikove dolžnosti dopustiti vzpostavitev konkretnega opredeljenega stanja v naravi in način vzpostavitve nujne poti. V tem postopku je izdana prepovedna začasna odredbo v korist lastnika služečega zemljišča. Pritožnik (lastnik gospodujočega zemljišča) ni predlagal začasne ureditve služnostne poti. Zato je začasna ureditev z izrečeno prepovedjo del potrebna in primerna. S prepovedno začasno odredbo namreč na dolžnikov ugovor ni mogoče regulirati obsega dovoljenih del. Ob zavrnitvenem ali delno zavrnitvenem sklepu bi to bila namreč pravna posledica odločitve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnik krije sam stroške pritožbenega postopka, mora pa upniku v roku 8 dni plačati stroške v znesku 246,39 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: (I) zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o začasni odredbi Z 260/2020 z dne 7. 7. 2020; (II) odločilo, da dolžnik krije svoje stroške ugovora in (III) dolžniku naložilo, da upniku plača stroške postopka v znesku 369,59 EUR v roku 8 dni od vročitve tega sklepa.

2. Zoper sklep se je pritožil dolžnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom o zavarovanju z začasno odredbo z dne 7. 7. 2020 na predlog upnikov dolžnikoma naložilo, da sta dolžna opustiti vsakršno neposredno in posredno (preko drugih oseb) poseganje v lastninsko pravico upnikov na nepremičninah parc. št. 1, k. o. X, katere izključni lastnik je prvi upnik A. A.; parc. št. 2, k. o. X, katere solastnika sta oba upnika vsak do 1/2 in parc. št. 3, k. o. X, katere izključni lastnik je prvi upnik A. A. (v nadaljevanju nepremičnine); ki ni v skladu z vsebino nujne poti, ki je bila na teh nepremičninah ustanovljena s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 135/2015 z dne 1. 4. 2016 in je vpisana v zemljiški knjigi, še zlasti pa izkopavanje zemlje na nepremičninah, zabijanje kolov v nepremičnine, izvajanje kakršnihkoli gradbenih del na nepremičninah, odlaganje orodja in drugih stvari ter parkiranje strojev na nepremičninah, in sicer še zlasti na tistih delih nepremičnin, po katerih poteka trasa nujne poti za potrebe gospodujoče nepremičnine, za pešpot, za vožnjo z osebnimi in motornimi vozili, občasno pa z drugimi tovornimi vozili, ki gravitirajo na povprečno gospodinjstvo z nosilnostjo do 5 ton, ki je bila ustanovljena s sklepom, in ki poteka od javne ceste ... preko parcele ..., kot je razvidno iz skice izvedenca geodetske stroke z dne 28. 10. 2015, kjer so robovi trase poti označeni z rdečo barvo in še v pasih, ki poteka 2 m od roba trase nujne poti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta upnika verjetno izkazala upravičenost do tožbenega zahtevka skladno z 99. členom Stvarnopravnega zakonika – SPZ. Hkrati je ugotovilo, da je podan pogoj iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, to je, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali težko nadomestljive škode. Dolžnik je začel z deli izgradnje nujne poti, ki je med strankama sporna (označevanje trase, odkopavanje in odvoz zemlje). Ugotovilo je, da za takšno izvedbo dolžnik nima izvršilnega naslova in da gre za poseg v lastninsko pravico, ki ga varuje 99. člen SPZ.

6. Dolžnika sta lastnika gospodujoče nepremičnine, upnika sta lastnika služeče nepremičnine. Ni sporno, da je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 135/2015 z dne 1. 4. 2016 dolžnikoma ustanovljena stvarna služnost, nujna pot, z naslednjo vsebino: Za potrebe (gospodujočega zemljišča) za pešpot, za vožnjo z osebnimi in motornimi vozili, občasno pa z drugimi tovornimi vozili, ki gravitirajo na povprečno gospodinjstvo z nosilnostjo do 5 ton, se določi nujna pot, ki poteka od javne ceste s parc. št. ..., kot je razvidno iz skice izvedenca geodetske stroke ... z dne 28. 10. 2015 ...

7. S tem sklepom je bila konstitutivno ustanovljena služnost nujne poti, ni pa bilo urejeno, vzpostavljeno konkretno dejansko stanja nujne poti v naravi oziroma način vzpostavitve le-te.

8. Pritožnik (dolžnika) navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj pritožnik ne posega v služeče zemljišče na način, ki bi bil pretiran glede na ustanovljeno nujno pot. Navaja, da na obstoječi trasi nujne poti izvaja le vzdrževalna dela, katerih namen je usposobiti obstoječo pot tako, da ne bo dostopna samo s traktorjem, ampak tudi z osebnim vozilom, za kar je bilo potrebno postrgati tanko plast zemljine in nanjo nasuti drobljenec/pesek, da bi imele pnevmatike na osebnem motornem vozilu boljši oprijem. Ta dela izvaja z izvajalcem B. d. o. o., in to z manjšim bagerjem in manjšim kamionom. V tem časovnem trenutku ne izvaja del po projektu družbe C. d. o. o., kajti tisto bi zajemalo tudi dela v zvezi z izdelavo betonskih podpornih zidov in vgradnjo kanalizacijskih vodov, vendar pa se 30. 6. 2020 to več kot očitno na kraju samem ni izvrševalo. Gre le za manjše korekcije, ki so potrebne za varno vožnjo z motornimi vozili, sicer varna vožnja ni mogoča. Če bi stanje ostalo nespremenjeno, bi bil popolnoma izvotljen sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani N 135/2015, s katerim je bila ustanovljena nujna pot. 9. Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo na razloge, ki jih je Vrhovno sodišče zavzelo v sklepu II Ips 332/2015 z dne 23. 3. 2017. V dejansko podobni zadevi je Vrhovno sodišče sicer odločalo o vprašanju odškodnine zaradi vzpostavitve trase, po kateri poteka nujna pot. Upoštevalo je, da je bilo potrebno za uporabo ustanovljene služnosti nujne poti nujno poseči v zemljišče. Navedlo je, da so posegi, potrebni za usposobitev nujne poti za dovoljeno rabo, od primera do primera različni. Nekje bo zadoščala odstranitev ograje, drevesa, brez posega v zemljišče, drugje pač ne, in bo potrebno prestaviti električne, vodovodne, telefonske vode, poglobiti ali nasuti zemljišče, zgraditi ali odstraniti škarpe, pohodne ali vozne površine utrditi in drugo. Ko način usposobitve trase poti ni očiten ali ko je možnih več načinov, je treba izbrati tistega, ki je pravno dopusten, strokovno pravilen in najprimernejši glede na vplivna okoliška zemljišča, ter upravičencu omogoča izvrševanja upravičenj iz ustanovljene služnostne pravice, lastnikovo lastninsko pravico pa omejuje v čim manjši meri. Pomemben je način izvedbe poti v naravi. Če ta poseže v zemljišče, potrebuje lastnik gospodujočega zemljišča zadevo urediti bodisi v pravdnem bodisi v nepravdnem postopku (prim. razloge Vrhovnega sodišča v 14. točki obrazložitve).

10. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na dolžnikov predlog za spremembo nujne poti, ki se sedaj pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vodi pod opr. št. N 53/2020. V tem predlogu je dolžnik navedel, da sicer razpolaga s pravico pešpoti, vožnje z osebnimi in motornimi vozili, občasno pa tudi z drugimi motornimi vozili, ki gravitirajo na povprečno gospodinjstvo, z nosilnostjo do 5 ton po trasi, ki teče preko parcel v lasti nasprotnih udeležencev, vendar vožnja po trasi ni mogoča, ker je pot potrebno učvrstiti oziroma teren ustrezno utrditi in podpreti v izogib morebitnim zdrsom. Po trasi nujne poti ni varno voziti, saj je trasa z gradbenega vidika neprimerna. Da je dolžnik začel izvajati dela na trasi nujne poti, ni sporno. To glede na opisana dela (dolžnik sam navaja, da je odkopal cca. 10 cm zatravljenega terena po trasi nujne poti in nasul pesek) in v kombinaciji s pravkar povzeto dolžnikovo trditvijo v zadevi N 53/2020 zadostuje za izdano začasno odredbo. Da ne gre za izvedbo projekta po projektu družbe C. d. o. o., temveč za manjša del, ki jih izvaja dolžnik z družbo B. d. o. o., ni odločilno. Višje sodišče tudi ni vezano na razloge višjega sodišča v postopku zaradi prepovedi vznemirjanja služnostne pravice (sodba VSL I Cp 312/2019 z dne 8. 5. 2019 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 685/2017 z dne 16. 11. 2018), pri čemer poudarja, da je šlo v tisti zadevi za vprašanje priprav za izgradnjo poti. Že sam pojem „gradnja“ poti – sodišče prve stopnje v tej zadevi tudi ugotavlja, da dolžnik za poseg brez privolitve upnika ali sodne odločbe ni dobil gradbenega dovoljenja oziroma mu je bilo to zavrnjeno –, pomeni, da gre za dela, ki so več kot vzdrževanje obstoječe nujne poti. Višje sodišče tudi opozarja na razloge sodišča prve stopnje v predzadnjem odstavku 16. točke obrazložitve sodbe II P 685/2017 z dne 16. 11. 2018: „Četudi morda tožnika (op. p. dolžnika) (še) nimata upravičenja izvajati (obsežnih) gradbenih del oz. sprememb na služnostni trasi, pa imata v okviru obstoječe služnosti vsekakor pravico poslati nekoga, da bo traso pregledal in napravil predračun.“

11. Ni utemeljeno pritožnikovo sklicevanje na izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke, ki je bilo izdelano v nepravdnem postopku. Drži, da je sodišče v obrazložitvi nepravdnega sklepa N 135/2015 v 13. točki navedlo: „Ob upoštevanju, da se v sedaj zatravljenem delu nujne poti po parceli 2 in 1 izvede peščena utrditev, je dostop po nujni poti omogočen za dostop za intervencijska vozila ...“, vendar pa višje sodišče ugotavlja, da v izreku nepravdno sodišče ni določilo načina izvedbe nujne poti. Tudi sicer je v 13. točki obrazložitve pravzaprav le utemeljilo izbiro najbolj primerne trase. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno opozorilo na mnenje izvedenca gradbene stroke v nepravdnem postopku, ki je opozoril, da bodo potrebna obsežna gradbena dela. Kakšna, v nepravdnem postopku ni bilo razrešeno. Pritožnik spregleda namen mnenja izvedenca gradbene stroke in ga tudi le deloma povzema. Naloga izvedenca je povzeta na drugi strani izvedenskega mnenja. Med drugim je bila naloga izvedenca dati mnenje o tem, ali bi bila z ustanovitvijo nujne poti po nepremičninah v lasti nasprotnih udeležencev (v tem postopku upnikov) onemogočena ali znatno ovirana uporaba te nepremičnine, in mnenje o tem, kakšna je maksimalna dopustna obremenitev vožnje z vozili po nujni poti tako glede na širino, dolžino poti, kot tudi glede na obremenitev z vozili. V kakšni širini bi bilo primerno ustanoviti nujno pot, da bi bila vožnja z vozili mogoča in da se ne bi prekomerno posegalo v parcele nasprotnih udeležencev (upnikov) in bi zadostila potrebam za redno rabo nepremičnine. Izvedenec gradbene stroke torej ni določil oblike in načina vzpostavitve nujne poti. Takšna tudi ni vsebina I. točke izreka sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani N 135/2015 z dne 1. 4. 2016. S to začasno odredbo citirana odločba nepravdnega sodišča ne bo negirana, kot to meni pritožnik.

12. V sklepnem delu višje sodišče navaja naslednje. Upnik je lastnik služeče nepremičnine. Okrajno sodišče v Ljubljani v sklepu N 135/2015 z dne 1. 4. 2016 ni odločilo o upnikovi dolžnosti dopustiti vzpostavitev konkretnega opredeljenega stanja v naravi in način vzpostavitve nujne poti. Pomembno je tudi, da gre v tem postopku za prepovedno začasno odredbo lastnika služečega zemljišča. Pritožnik ni predlagal začasne ureditve služnostne poti, tudi za sedaj tekoči nepravdni postopek ne zatrjuje kaj takšnega (kar bi se sicer reševalo v tistem postopku). Zato je začasna ureditev z izrečeno prepovedjo del potrebna in primerna. S prepovedno začasno odredbo namreč na dolžnikov ugovor ni mogoče regulirati obsega dovoljenih del. Ob zavrnitvenem ali delno zavrnitvenem sklepu bi to bila namreč pravna posledica odločitve. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dolžnik ne izvaja le dela, ki so utrjevanje in redno vzdrževanje obstoječe trase, po kateri poteka s sklepom sodišča ustanovljena nujna pot, temveč gre za poglabljanje poti (terena) in nasutje z drugim materialom. Nesporno je, da pred posegom v naravi pot ni bila izdelana, v določenem delu je bila namreč trasa zatravljena. S tem sta tudi po prepričanju višjega sodišča izpolnjena oba pogoja za izdajo začasne odredbe. Mnenje pritožnika, da je poseg v zemljišče upnika mogoče kadarkoli denarno nadomestiti, sicer pa vzpostaviti ponovno stanje, zato ne gre za težko nadomestljivo škodo, ne more zadoščati za ugoditev pritožbi. Kot je višje sodišče zgoraj že povedalo – v tem postopku sodišče odloča o prepovedni začasni odredbi in ne ureditveni začasni odredbi, s katero bi sodišče na predlog dolžnikov začasno uredilo vzpostavitev že določene trase nujne poti.

13. Višje sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, za katere je presodilo, da so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, tisti, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pa niso podani, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

14. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbe (šesti odstavek 38. člena ZIZ) in mora na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ upniku povrniti stroške, ki jih je imel z odgovorom na pritožbo. Višje sodišče je ocenilo, da je upnik v odgovoru na pritožbo navajal pravno pomembna stališča, tako nastale stroške pa je ocenilo za potrebne. Višje sodišče je priznalo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo (300 točk; tar. št. 27/6 OT), povečano za zastopanje dveh strank (10%), materialne stroške v pavšalu in DDV, skupaj 246,39 EUR.