Jedro

Z odločbo določena oblika in obseg brezplačne pravne pomoči zajema le dejanje v zvezi s postopkom na prvi stopnji, zato ni mogoče šteti, da vključuje tudi nadaljevanje postopka s sestavo ustavne pritožbe, četudi se nanaša na sklepe o odreditvi oziroma podaljšanju pripora. V skladu z ZBPP se odobri brezplačna pravna pomoč za posamezne faze postopka oziroma po posameznih postopkih, pravna pomoč v zvezi s sestavo ustavne pritožbe pa je po določbi 26. člena ZBPP izpostavljena posebej, v obravnavani odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči pa ni izrecno navedena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka tožniku odmerila nagrado v višini 7.023,07 EUR (1. odstavek izreka) za opravljene storitve iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe opr.št. Bpp 175/2009 z dne 6.5.2010, višji stroškovni zahtevek zavrnila (2. odstavek izreka) in naložila, da se navedeni znesek nakaže na TRR tožnika v 30 dneh po prejemu računa (3. odstavek izreka). V obrazložitvi navaja, da je bila prosilki A.A. z navedeno odločbo odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na I. stopnji v kazenskem postopku, ki se pred Okrožnim sodiščem v Kopru vodi pod opr. št. Kpd 220/2009 in morebitnem nadaljnjem kazenskem postopku, kot izvajalec brezplačne pravne pomoči pa je bil določen tožnik. Nadalje utemeljuje, da so priznana nagrada in stroški odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi, priznane storitve in njihovo vrednost navaja po posameznih postavkah. Glede na obliko in obseg odobrene brezplačne pravne pomoči z odločbo Bpp 175/2009 z dne 6.5.2010 pa kot neutemeljen zavrača priglašen strošek za sestavo dveh ustavnih pritožb, saj ne predstavljata pravnega svetovanja in zastopanja na I. stopnji v kazenskem postopku in presegata okvir odobrene brezplačne pravne pomoči. S sklepom Bpp 175/2009 z dne 10.6.2010 je tožena stranka popravila izpodbijani sklep tako, da se znesek iz 1. odstavka izreka nadomesti s pravilnim zneskom 8.319,07 EUR.

Tožnik izpodbija odločitev tožene stranke v delu, v katerem ne priznava nagrade za sestavo dveh ustavnih pritožb. Meni, da je napačna razlaga, da ustavni pritožbi presegata okvir odobrene brezplačne pravne pomoči. Iz sodnega spisa I K 2668/2009, vodenega zoper prosilko, je razvidno, da je zoper njo kot obdolženko odrejen pripor. Postopek glede upravičenosti pripora pa se vodi tudi na višjih stopnjah (višje sodišče, Vrhovno sodišče RS), kakor tudi pred drugimi sodišči (Ustavno sodišče RS, Evropsko sodišče za človekove pravice, Upravno sodišče RS). V takšnih primerih se prosilcu za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora ne odobrava brezplačna pravna pomoč za vsako posamezno pravno sredstvo posebej, saj spadajo v okvir odobrene brezplačne pravne pomoči za zastopanje na I. stopnji kazenskega postopka. Nasprotno stališče je v nasprotju s smislom določil Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), saj se brezplačna pravna pomoč odobri praviloma za vsako posamezno zadevo posebej in ne za vsako posamezno pravno sredstvo v okviru iste zadeve. Tožena stranka bi lahko tudi izrecno omejila brezplačno pravno pomoč za posamezna pravna sredstva po 2. odstavku 28. člena ZBPP, pa tega ni storila. Čeprav tudi za vložitev pritožbe in zahteve za varstvo zakonitosti ni bila izrecno odobrena BPP, pa je bila priznana nagrada za navedena pravna sredstva glede sodnih odločb o odreditvi oziroma podaljšanju pripora. Iz enakih razlogov bi morala priznati tudi nagrado za vložitev ustavne pritožbe, saj pomeni zgolj nadaljevanje postopka. Sklicuje se tudi na zadevi Bpp opr. št. 78/2009 in Bpp 132/2008, v katerih je bila v zvezi z odreditvijo in podaljšanjem pripora priznana tudi sestava tožbe v upravnem sporu in sestava ustavne pritožbe, čeprav je bila BPP odobrena le za postopek na I. stopnji kot v obravnavanem primeru. Iz navedenih razlogov sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni oziroma podrejeno odpravi, zadevo vrne v ponoven postopek toženi stranki ter ji naloži v plačilo tožnikove stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se v celoti strinja z razlogi izpodbijanega sklepa in se zato nanje sklicuje (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še navaja: Prosilki je bila z odločbo Bpp 175/2009 z dne 6.5.2009 odobrena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje na I. stopnji in kot oprostitev plačila stroškov postopka v kazenskem postopku, ki teče pri Okrožnem sodišču v Kopru pod opr. št. Kpd 220/09 in morebitnem nadaljnjem kazenskem postopku, in sicer do prejema prvostopenjske sodbe.

Po presoji sodišča je nedvomno, da tako določena oblika in obseg BPP zajema le dejanja v zvezi s postopkom na prvi stopnji, in zato ni mogoče šteti, kot to zatrjuje tožnik, da vključuje tudi nadaljevanje postopka s sestavo ustavne pritožbe, četudi se ta nanaša na sklepe o odreditvi oziroma podaljšanju pripora. To tudi ne bi bilo skladno z določbami ZBPP. Način odobritve brezplačne pravne pomoči je določen v 26. členu ZBPP, kjer je med drugim navedeno pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji, posebej je predvideno pravno svetovanje in zastopanje na drugi stopnji, zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, in v 6. alinei 1. odstavka 26. člena tudi posebej pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo. Odobri se torej pravna pomoč za posamezne faze postopka oziroma po posameznih postopkih, kjer je pravna pomoč v zvezi s sestavo ustavne pritožbe izpostavljena posebej, ta pa v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči z dne 6.5.2010 ni izrecno navedena.

Z navedbami v tožbi o priznanih storitvah svetovanja in zastopanja pred višjimi in Vrhovnim sodiščem RS, pa se sodišče ni ukvarjalo, saj se nanašajo na tisti del odločitve tožene stranke, ki se s tožbo ne izpodbija, po oceni sodišča pa tudi ne predstavljajo argumenta, ki bi podpiral tožnikovo stališče. Tožnik pa tudi ne more uspeti s pavšalnim sklicevanjem na odločitve v drugih zadevah, saj ni razvidno ali gre za identično dejansko in pravno stanje. Tudi sicer pa morebitna drugačna praksa oziroma razlaga določb ZBPP, ne more vplivati na stališče sodišča, da obseg odobrene brezplačne pravne pomoči, ki je vezan na kazenski postopek na prvi stopnji, kot v obravnavnem primeru, ne obsega tudi zastopanja v zvezi z ustavno pritožbo.

Sodišče je iz navedenih razlogov ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 – ZUS-1).

Izrek o stroških temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.