Jedro

Ker je v konkretnem primeru pritožnik uspel s pritožbo izpodbiti le del relevantnih dejstev, ki vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja, pritožbeno sodišče ni sledilo njegovemu predlogu za določitev najkrajšega dveletnega preizkusnega obdobja, pač pa je je preizkusno obdobje štirih let in pet mesecev skrajšalo na tri leta od začetka postopka odpusta obveznosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se 2. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se določi preizkusno obdobje treh let od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 22. 10. 2018.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje začelo postopek odpusta obveznosti (1. točka izreka) in dolžniku določilo preizkusno obdobje štirih let in pet mesecev, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 22. 3. 2020 (2. točka izreka).

2. Dolžnik se je pritožil zoper 2. točko izreka zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlagal, da mu določi krajše preizkusno obdobje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pri odmeri preizkusnega obdobja v skladu z določbo četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP ustrezno upoštevalo: dolžnikovo zadolženost v višini približno 14.000,00 EUR, da je dolžnik srednjih let (star je 43 let) in sposoben za delo (nima zdravstvenih omejitev). Pritožnik s trditvami, da je poklic železokrivca deficitaren poklic, ni uspel ovreči pravilne ocene sodišča prve stopnje, da ima dolžnik v času trajanja preizkusnega obdobja glede na poklic in delovne izkušnje tudi dejanske možnosti za delo in zaslužek.

5. Utemeljeno pa očita sodišču prve stopnje, da ni ustrezno upoštevalo v predlogu za odpust obveznosti navedenih dolžnikovih življenjskih razmer. Glede na trditve dolžnika v predlogu, da živi z družino v najemniškem stanovanju, da ima dva otroka, od katerih je eden dojenček, drugi, ki je star 10 let pa je hudo bolan in potrebuje posebno nego, je sodišče prve stopnje pri določitvi dolžine preizkusnega obdobja upoštevalo le dejstvo, da ima dolžnik preživninske obveznosti do dveh otrok, kar pa po oceni pritožbenega sodišča še ne odraža v zadostni meri opisanih življenjskih razmer, ki pa vplivajo na določitev krajšega preizkusnega obdobja. Po oceni pritožbenega sodišča pa tudi dolžnikove preživninske obveznosti, ki jih bo imel dolžnik ves čas preizkusnega obdobja, ki mu ga je določilo sodišče prve stopnje, v konkretnem primeru opravičujejo določitev krajšega preizkusnega obdobja od obdobja, ki ga je dolžniku določilo sodišče prve stopnje. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da se v konkretnem primeru ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je potrebno zato, da bodo upniki vsaj deloma poplačani, dolžniku, ker nima rednih prihodkov, ima pa finančne obveznosti iz naslova preživnine, posledično določiti daljše preizkusno obdobje. Da bi sodišče lahko oprlo svojo odločitev o ustreznosti preizkusnega obdobja v trajanju štirih let in pet mesecev na tak zaključek, bi moralo opraviti tudi izračun, koliko bi moral dolžnik v tem obdobju zaslužiti, da bi se po pokritju vseh stroškov in po plačilu preživnin za otroka, sploh lahko oblikovala stečajna masa.

6. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeniti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker je v konkretnem primeru pritožnik uspel s pritožbo izpodbiti le del relevantnih dejstev, ki vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja, pritožbeno sodišče ni sledilo njegovemu predlogu za določitev najkrajšega dveletnega preizkusnega obdobja, pač pa je je preizkusno obdobje štirih let in pet mesecev skrajšalo na tri leta od začetka postopka odpusta obveznosti.