Jedro

V primeru, da naročnik v skladu z določbami 618. člena ZOR zahteva odpravo napake in zanjo ne določi roka, je potrebno šteti, da mora prevzemnik odpraviti napako v razumnem roku.

Izrek

Pritožbama tožeče in tožene stranke se ugodi,izpodbijano sodbo se r a z v e l j a v i in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek glede vrnitve zneska 19.849,00 din z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.1991 dalje, ki predstavlja plačilo prevzemniku posla, ugodilo pa je odškodninskemu zahtevku glede zneska 5.779,00 din z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve dalje do plačila, v preostalem delu pa je odškodninski tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je tudi, da sta tožeči stranki dolžni plačati toženi stranki stroške postopka v znesku 71.375,00 SIT.

Proti navedeni sodni odločbi se pritožujeta obe pravdni stranki.

Tožeča stranka se pritožuje proti zavrnilnemu delu sodbe, zatrjuje vse pritožbene razloge in predlaga razveljavitev izpodbijane sodne odločbe. Sodišče prve stopnje naj bi napačno ugotovilo, da tožeča stranka tožencu ni določila roka za odpravo napak. Dogovor strank je bil namreč tak, da bo toženec napako odpravil v mesecu avgustu 1991. Toženec tedaj napake ni odpravil, tožeča stranka pa je toženca pozivala k odpravi napak vse do meseca decembra, ko je toženec nedvoumno izjavil, da napak ne bo več odpravljal. To je storil na višku kurilne sezone in je zato neprimeren očitek tožeči stranki, da ni postavila primernega roka za odpravo napak. Sodišče bi moralo presojati tožbeni zahtevek glede vračila zneska 19.849,00 SIT kot zahtevek za znižanje plačila. Nekateri deli, ki jih je vgradil toženec, so bili vgrajeni v nov sistem centralnega ogrevanja in bi zato moralo sodišče angažirati predlaganega izvedenca strojne stroke, da bi podal izvid in mnenje. Tožeča stranka je uveljavljala odškodninske zahtevke v zvezi s škodo, ki jo je toženec povzročil v stanovanju in višjimi stroški izvedbe del z nadomestnim izvajalcem, česar pa sodišče ni upoštevalo. Glede potrebnosti postavitve novega sistema centralnega ogrevanja, tožeča stranka navezuje svojo trditev na izjavo izvajalca L., ki je po pregledu sistema pojasnil, da sistema, ki ga je vgradil toženec, ni mogoče popraviti. Tudi glede tega vprašanja bi moral podati mnenje izvedenec strojne stroke.

Sodišče je napačno ugotovilo, da je sistem centralnega ogrevanja, ki ga je izdelal toženec, sploh deloval. Takšna ugotovitev je celo v nasprotju z izpovedbo toženca, da je bilo potrebno v sistem črpati vodo vsake dva do tri dni in v enakem intervalu sistem tudi zračiti.Ogrevalni sistem se običajno dopolni z vodo in zrači le pred vsakokratnim zagonom in je zato nedvomno šlo za napako, ki je tožeča stranka ni bila dolžna tolerirati. Slišati je bilo tudi stalno pokanje ogrevalne naprave in glasno pretakanje vode, ki so jo verjetno povzročale zračne praznice. Sodišče je nepravilno oprlo odločitev o višini odškodnine na zapisnik B. S.. Škodo bi moral oceniti izvedenec po kriterijih na dan vložitve tožbe. Sodišče je tudi nepravilno ugotavljalo amortiziranost stanovanja tožeče stranke.

Tožena stranka se pritožuje proti ugoditvenemu delu sodbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sodbe. Sistem centralnega ogrevanja, ki ga je naredil toženec, ni bil neuporaben, saj ga je bilo mogoče usposobiti z malenkostnimi spremembami. Tako je K.L. dne 6.12.1990 ugotovil, da je postavljeni sistem funkcionalen, predlagal pa je, da se na najnižji točki sistema vgradi izpustno polnilno pipo. Namesto tega je tožeča stranka postavila popolnoma nov sistem. Sodišče bi moralo nadalje upoštevati, da je bilo potrebno zgraditi sistem centralnega ogrevanja v popolnoma opremljenem stanovanu. V takšnem primeru se je nemogoče izogniti škodi, na to pa je toženec tudi opozoril tožečo stranko. Sodišče tudi ni razmejilo škode, ki jo je pri delu povzročil toženec od tiste, ki jo je povzročil morda kasnejši izvajalec.

Stranki zahtevata tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožbi sta utemeljeni.

Tožeča stranka pravilno opozarja, da toženec ni odpravil napak ogrevalne napeljave v razumnem roku, saj sistem centralnega ogrevanja očitno ni pravilno deloval niti na višku kurilne sezone, čeprav je bila napeljava vgrajena že v mesecu maju. Tožnika sta zatrjevala v tožbi, da toženec svojega dela ni opravil in sta zato preklicala naročilo, delo pa zaupala drugemu izvajalcu. Takšne trditve implicirajo trditev, da naj bi bila pogodba razdrta, v takšnem primeru pa bi bilo potrebno presojati tožbeni zahtevek glede vrnitve zneska 19.849,00 SIT v skladu z učinki razdrte pogodbe (132. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Tožeča stranka tudi utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje angažirati izvedenca strojne stroke, da poda izvid in mnenje v zvezi z bistvenimi strokovnimi vprašanji. Tako je dokazovanje uporabnosti toženčevega dela, utemeljenosti izvedbe popolnoma novega sistema ogrevanja, kakor tudi elementov odškodninske obveznosti, vsekakor povezano z uporabo strokovnega znanja, s katerim sodišče prav gotovo ne razpolaga. S tem v zvezi so tudi utemeljeni pomisleki tožene stranke glede prisojene odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi nestrokovnega dela. Ker je tako sodišče prve stopnje deloma zmotno uporabilo materialno pravo in posledično tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, je moralo pritožbeno sodišče v celoti razveljaviti izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (370. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje predvsem zanesljivo ugotovi ali je bila podjemniška pogodba med pravdnima strankama razdrta in nato z izvedencem ustrezne stroke razjasni sporna relevantna dejstva in ponovno odloči o tožbenem zahtevku.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka ima podlago v 3. odst. 166. čl. ZPP.