Jedro

Upnika v ugovorih nista uveljavljala kršitve obveznosti med postopkom osebnega stečaja, temveč obstoj ovire za odpust obveznosti. Gre za popolnoma različne ugovorne razloge, s spoštovanjem obveznosti, ki jih ima dolžnik med postopkom osebnega stečaja, pa ni mogoče izpodbiti obstoja ovire za odpust obveznosti iz četrtega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 399. člena ZFPPIPP.

Zaradi posega v ustavno pravico upnikov je treba strogo presojati ravnanje dolžnika, tako pred uvedbo postopka osebnega stečaja, kot tudi med tem postopkom.

Dokazano je, da dolžnica pred uvedbo postopka osebnega stečaja ni ravnala vestno in pošteno že z najetjem več kreditov, nesorazmernih z njenim premoženjskim položajem. Zato je pravilen zaključek, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz tretjega in četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Pri tem ni šlo za kak splet okoliščin, temveč za njeno zavestno ravnanje, ko bankam niti ni razkrila vseh relevantnih podatkov. Novo priložnost v življenju v obliki pravne dobrote odpusta obveznosti pa si glede na zakon zasluži le tisti, ki je ravnal vestno in pošteno pred uvedbo postopka osebnega stečaja in tudi med njegovim tekom izpolnjuje vse svoje obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da je bila že pred začetkom postopka osebnega stečaja kot tudi zdaj vestna in poštena. Z najetimi krediti je želela pomagati partnerju, ki se je prezadolžil zaradi odvisnosti od iger na srečo, zaradi strahu za njegovo in svoje življenje. Partner se ji je zavezal pomagati pri odplačevanju v višini 500,00 EUR mesečno. Zato ni res, da bi zavestno prevzela kreditne obveznosti, ki jih ne bi mogla poplačati. Skupaj sta tako imela dovolj denarja za poplačilo kreditov, kar sta na zaslišanju tudi oba pojasnila. Izgube zaposlitve nikakor ni mogla predvideti, do tega je prišlo več mesecev kasneje, delovno razmerje pa je imela sklenjeno za nedoločen čas. Če bi zaposlitev obdržala, bi v predvidenem časovnem obdobju tudi poplačala mesečne anuitete upnikom. Opravljala je tudi priložnostna dela, s čimer je zaslužila do 500,00 EUR na mesec. Naložbe v kripto valute pa takrat niso predstavljale tvegane naložbe, obetale so trdnost, stabilnost in pričakovani prihodek. Sodišče niti ne pojasni, kako naj bi dolžnica s takšnimi investicijami ravnala nevestno oz. nepošteno do upnikov oz. bank. Zgolj prizadevala si je, da bi investirani denar podvojila ali potrojila ter tako čim prej odplačala dolgove upnikom. Navedene investicije in njena ravnanja, ko je bila takrat pod hudim pritiskom in strahom za svoje in partnerjevo življenje, ne predstavljajo nobenega od pogojev za preprečitev odpusta obveznosti. Je zaposlena, s plačo v višini cca. 700,00 EUR neto, torej si ves čas prizadeva za čim večje poplačilo upnikov, ima sorazmerno daljšo preizkusno dobo, ves čas sodeluje z upraviteljem, ki mu je tudi priznala vse svoje investicije in porabo denarja. Prizadeva si urediti življenje na zdravih temeljih ter načrtuje družino.

3. Upravitelj se je o pritožbi izjavil, da dolžnica ne navaja bistvenih dejstev, ki mu ne bi bila znana že prej, razen finančne opredelitve sredstev, ki naj bi jih pridobivala z delom na črno. Večkrat je ravnala nespametno, a podobno je mogoče očitati tudi bankam, ki so očitno prehitro odobravale potrošniške kredite osebi, ki je sredstva porabila za igre na srečo in »koine«. Kdo je ravnal neskrbno in kdo protipravno ter posledično, kdo je v resnici žrtev, je kar zahtevno pravno vprašanje. Njegovo mnenje je bilo v preteklosti naklonjeno dolžnici, ker meni, da si zasluži še eno priložnost. Niso ga prepričale navedbe upnikov, da je dolžnica naštudirala bonitetni sistem SISBON ter zlorabila manko informacij o vseh kreditih, ki jih želi najeti. Če bi upniki navajali neresničnost posredovanih podatkov pri pridobivanju posojil, po njegovem mnenju odpust ni primeren. Tako pa je mogoče razlagati, da je šlo za splet okoliščin in lahkomiselnosti, po drugi strani pa bi morala poštena dolžnica sama od sebe bankam pri pridobivanju kredita razkriti več. Njegova presoja je taka, da če je dolžnik kooperativen in se trudi, to pomeni, da se tudi oblikuje stečajna masa, potem si dolžnik, ki ni izrecno kršil pogojev iz 399. člena ZFPPIPP, zasluži še eno priložnost. 4. Upnik banka X d.d. je na pritožbo odgovoril, da je vse dolžničine navedbe analiziralo že sodišče prve stopnje in jih zavrnilo kot neutemeljene. Njena dejanja pred začetkom stečajnega postopka ne kažejo na to, da bi bila pri svojih dejanjih vestna in poštena. Dolžnica se je zadolžila neposredno pred začetkom postopka osebnega stečaja, nesorazmerno s svojim premoženjskim položajem, torej gre za zlorabo pravice do odpusta obveznosti.

5. Drugi upnik (banka Y d.d.) na pritožbo ni odgovoril. 6. Pritožba ni utemeljena.

7. Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, je namen odpusta obveznosti poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (1. odstavek 399. člena ZFPPIPP). Odpust pa ni dovoljen, če iz ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti – zloraba pravice do odpusta obveznosti (3. odstavek 399. člena ZFPPIPP). Velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, med drugim, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem (3. točka 4. odstavka 399. člena ZFPPIPP).

8. Ugovor proti odpustu obveznosti se lahko vloži, če obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena tega zakona **ali** če dolžnik krši svoje obveznosti iz 383.b, 384., 386. ali 401. člena tega zakona (1. odstavek 403. člena ZFPPIPP). Upnika v ugovorih nista uveljavljala kršitve obveznosti med postopkom osebnega stečaja, temveč obstoj ovire za odpust obveznosti. Gre za popolnoma različne ugovorne razloge, s spoštovanjem obveznosti, ki jih ima dolžnik med postopkom osebnega stečaja, pa ni mogoče izpodbiti obstoja ovire za odpust obveznosti iz 4. odstavka v zvezi s 3. odstavkom 399. člena ZFPPIPP. Zato navedbe upravitelja o tem, da gre za vzorno dolžnico glede njenih obveznosti, za odločitev niso pomembne.

9. Upoštevati je namreč treba, da imajo upniki ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave Republike Slovenije), katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Pravica do odpusta obveznosti v to ustavno pravico močno posega. Zakonodajalec se je sicer odločil, da je tak zakonski poseg v ustavno pravico upnikov dopusten, vendar pa so določeni strogi pogoji za dolžnike – obstajati ne sme nobena ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP, prav tako mora dolžnik tudi med postopkom osebnega stečaja izpolnjevati vse svoje obveznosti. Zaradi posega v ustavno pravico upnikov je treba strogo presojati ravnanje dolžnika, tako pred uvedbo postopka osebnega stečaja, kot tudi med tem postopkom.

10. Dolžnica je kreditno pogodbo z banka X d.d. sklenila 27.9.2018, 8.10.2018 pa je sklenila pet kreditnih pogodb z različnimi kreditodajalci, pri čemer pa nobenemu od njih ni povedala za druge, vedeli so le za pogodbo s posojilnico, ki je bila sklenjena približno pol leta prej. Ob tem je, kot je sama povedala, vsem predložila podatke o svojih dohodkih, pri čemer je splošno znano dejstvo, da banke kredite odobrijo glede na razpoložljivi del dohodka v zvezi z že obstoječimi obveznostmi. Že to ravnanje je samo po sebi nepošteno, nikakor ne vestno.

11. Dolžnica je sicer trdila, da bi lahko obroke plačevala skupaj s partnerjem, pri čemer stroškov bivanja ni imela. Res je izpovedala, da je pridobivala še dodaten zaslužek, vendar pa ji sodišče prve stopnje očitno ni verjelo, saj njeni izpovedi ni sledilo, teh dejstev pa tudi ni potrdila z nobenimi drugimi dokazi. Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da dolžnica ni uspela dokazati, da je bilo njeno zadolževanje sorazmerno z njenim premoženjskim položajem. Partnerjevi dohodki, pri čemer R. H. niti njen zunajzakonski partner ni (dolžnica živi pri starših, on živi pa zase), pri tem ne morejo biti upoštevni, kredit pa bi vsekakor lahko najel sam, če ima tako dobre dohodke, da bi ji lahko prispeval po 500,00 EUR na mesec. Pri tem višje sodišče še pripominja, da je začetek postopka osebnega stečaja predlagal upnik, glavnica njegove terjatve znaša 9.000,00 EUR, skupaj z obrestmi pa 11.003,00 EUR, kot izhaja iz njegovega predloga, pa je terjatev zapadla že v letu 2017. V odgovoru na predlog je dolžnica upnikovo terjatev priznala, navedla pa je še, da »žal zaradi dodatne zadolžitve v tem času v katerem bi upniku morala povrniti denar sem postala insolventna in zaradi tega ne morem vrniti upniku«. Torej ne more biti dvoma, da je bila že pred najetjem spornih kreditov insolventna in je to bila tudi v času njihovega najetja, kljub temu pa se je v septembru in predvsem oktobra 2018 še dodatno zadolžila za več kot 130.000,00 EUR in do takrat že obstoječih dolgov ni poravnala. Tako zadolževanje je zagotovo nesorazmerno v smislu navedenih zakonskih določil, dolžnica pa ni razpolagala s toliko premoženja (le njeno premoženje je pomembno), da bi te dolgove lahko vrnila.

12. Dokazano torej je, da dolžnica pred uvedbo postopka osebnega stečaja, torej pred 30.10.2018, ni ravnala vestno in pošteno že z najetjem toliko kreditov, nesorazmernih z njenim premoženjskim položajem. Zato je pravilen zaključek, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz 3. in 4. odstavka 399. člena ZFPPIPP. Pri tem ni šlo za kak splet okoliščin, temveč za njeno zavestno ravnanje, ko bankam niti ni razkrila vseh relevantnih podatkov. Novo priložnost v življenju v obliki pravne dobrote odpusta obveznosti pa si glede na zakon zasluži le tisti, ki je ravnal vestno in pošteno pred uvedbo postopka osebnega stečaja in tudi med njegovim tekom izpolnjuje vse svoje obveznosti. Pohvalno je, če si je dolžnica res uredila življenje, vendar pa to samo po sebi, tudi če se dolžnica trudi zanositi, še ne zadostuje za odpust obveznosti. Denarja iz sklenjenih pogodb pa niti ni porabila za ureditev življenja, temveč, ob vračilu nekaterih dolgov, tudi za igre na srečo in visoko tvegane naložbe v kripto valute.

13. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.