Jedro

Tožnik iztožuje s tožbo očitno rento, temelječo na odškodninski podlagi ter gre zato za premoženjskopravni spor iz drugega odstavka 382. člena ZPP in ne za spor o preživljanju iz 1. ali 1.a točke četrtega odstavka 382. člena ZPP (ko dovoljenost revizije ni pogojena z vrednostjo spora).

Revizija v premoženjskopravnih sporih ni dovoljena v primerih, ko vrednost spora ni navedena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožnikovo tožbo, ker na njegov poziv ni odpravil naloženih pomanjkljivosti in tožba zato ni bila sposobna obravnavanja.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper sklep sodišča druge stopnje je vložil revizijo tožnik. V njej meni, da so sodniki in sodišča njegovo tožbo obravnavali birokratsko. Sodišče je dolžno po uradni dolžnosti zaključiti sodne postopke. Iz razpoložljive zdravstvene dokumentacije je razvidno, da je trajni invalid z dosmrtnimi posledicami in zato mu gre trajna renta v sorazmerju s stopnjo invalidnosti. Predlaga, da se reviziji ugodi.

Revizija ni dovoljena.

Tožnik je s tožbo zahteval, da mu sodišče dodeli "trajno rento" zaradi posledic prometne nezgode. Ker v tožbi ni navedel podlage in ne postavil jasnega zahtevka, ga je sodišče prve stopnje s sklepom poučilo, da mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera opira zahtevek ter dokaze, s kateri se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga po prvem odstavku 186. člena zakona o pravdnem postopku (naprej ZPP). Za odpravo pomanjkljivosti in dopolnitev navedb mu je dodelilo s sklepom tudi rok in ga hkrati poučilo, da bo tožbo zavrglo, če bo vrnjena brez popravka oziroma da se bo štela za umaknjeno, če je ne bo vrnil sodišču. Ker tožnik pomanjkljivosti tožbe ni odpravil s pozneje vloženo vlogo, je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo. Sodišče druge stopnje je v pritožbenem postopku ocenilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kakšnih kršitev postopka in je zato tožnikovo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.

Po presoji revizijskega sodišča tožnikova revizija v tej zadevi ni dovoljena, ker niso podane zahtevane predpostavke iz drugega odstavka 400. člena v zvezi s 382. členom ZPP. Tožnik iztožuje s tožbo očitno rento, temelječo na odškodninski podlagi ter gre zato za premoženjskopravni spor iz drugega odstavka 382. člena ZPP in ne za spor o preživljanju iz 1. ali 1.a točke četrtega odstavka 382. člena ZPP (ko dovoljenost revizije ni pogojena z vrednostjo spora). V premoženjskopravnih sporih iz druga odstavka 382. člena ZPP pa revizije ni, če vrednost spornega predmeta ne presega 80.000,00 SIT. Da je revizija dovoljena, morajo biti podane določene procesne predpostavke. Kar zadeva vrednost spora mora biti ta predpostavka izkazana v pozitivnem smislu to je, da vrednost spora presega 80.000,00 SIT. Taka predpostavka tako ni izkazana, kadar vrednost sploh ni navedena. Zato revizija v premoženjskopravnih sporih ni dovoljena v primerih, ko vrednost spora ni navedena. Ker v obravnavanem primeru tožnik vrednosti spora ni navedel, je revizijsko sodišče moralo njegovo revizijo zavreči kot nedovoljeno (četrti odstavek 400. člena v zvezi s 392. členom ZPP).