Obračunavanje omrežnine

Datum

23.01.2025

Številka

07121-1/2025/48

Kategorije

Pravne podlage

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede obdelave osebnih podatkov ob obračunavanju omrežnin.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Osebni podatki uporabnikov sistema, ki se obdelujejo na podlagi ZOEE, so določeni v drugem odstavku 30. člena. To so: ime in priimek, naslov, davčna številka; identifikator prevzemno-predajnega mesta in z njim povezanih enoličnih identifikatorjev merilnih točk ter naziv in naslov prevzemno-predajnega mesta; merilni in obračunski podatki, ki jih je mogoče nedvoumno povezati z uporabnikom sistema, in sicer:

a)izmerjena delovna energija v intervalu 15 minut ali krajšem časovnem intervalu, ki ga omogoča stanje tehnike, in

b)časovni agregati izmerjene delovne energije, ki se nanašajo na uporabnika sistema.

V tretjem, četrtem in petem odstavku 30. člena ZOEE so določeni tudi upravljavci oziroma uporabniki, ki lahko obdelujejo te osebne podatke, ter nameni, za katere jih lahko obdelujejo.

Izraz »napredni števec« pomeni elektronski števec, ki lahko meri električno energijo, dovedeno v omrežje, ali električno energijo, prejeto iz omrežja, ki zagotavlja več informacij kot običajni števec ter je opremljen za pošiljanje in prejemanje podatkov v obliki elektronske komunikacije za namene obveščanja, spremljanja in krmiljenja, ki meri električno energijo v urnih ali krajših intervalih ter te informacije posreduje na zahtevo najmanj dnevno elektrooperaterju za potrebe izvajanja monitoringa in obračunavanja in v skoraj realnem času odjemalcu oziroma z njegove strani pooblaščenim tretjim osebam.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP splošno pojasnjuje, da mora vsaka obdelava osebnih podatkov potekati transparentno in skladno z določbami Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku 6. člena določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

Energetski zakon (Uradni list RS, št. 38/24; v nadaljevanju: EZ-2) v prvem odstavku 32. člena določa, da je Agencija za energijo (v nadaljevanju: agencija) nacionalni regulativni organ Republike Slovenije na področju trga z energijo. Agencija v skladu s tretjim odstavkom istega člena spremlja, usmerja in nadzira izvajalce energetskih dejavnosti na področju električne energije in plina ter opravlja z zakonom določene naloge reguliranja izvajalcev energetskih dejavnosti na področju toplote in drugih energetskih plinov. Zakon o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21; v nadaljevanju: ZOEE) v prvih dveh odstavkih 109. člena določa, da je uporabnik sistema dolžan za uporabo elektroenergetskega sistema plačati omrežnino, ki je eden izmed virov, namenjenih pokrivanju upravičenih stroškov elektrooperaterjev. Upravičene stroške elektrooperaterjev, omrežnino in druge vire za pokrivanje teh stroškov določi agencija v regulativnem okviru. Agencija s splošnim aktom predpiše metodologijo za določitev regulativnega okvira na način, ki spodbuja učinkovitost elektrooperaterjev in uporabe sistema, raziskave in inovacije ter naložbe v nove oziroma inovativne tehnologije. Agencija pri določitvi metodologije izhaja iz metode reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin elektrooperaterja, ki operaterju zagotavlja pokritje vseh letnih upravičenih stroškov, vključno z reguliranim donosom. V skladu s četrtim odstavkom istega člena Agencija s splošnim aktom iz drugega odstavka tega člena podrobneje predpiše:

-trajanje regulativnega obdobja;

-vrste elementov regulativnega okvira;

-kriterije za določitev posameznih elementov regulativnega okvira;

-način izračunavanja posameznih elementov regulativnega okvira;

-vrste upravičenih stroškov, vključno z reguliranim donosom, kriterije za njihovo ugotavljanje in način njihovega določanja;

-pravila in način ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira ter način upoštevanja ugotovljenih odstopanj;

-parametre posameznih dimenzij kakovosti, njihove referenčne vrednosti ter načine in standarde njihovega izračunavanja;

-pravila za izračunavanje vpliva kakovosti na upravičene stroške;

-minimalne standarde kakovosti različnih storitev elektrooperaterjev in

-višino nadomestila ter način in roke za plačilo nadomestila iz tretjega odstavka 122. člena tega zakona.

Nadalje ZOEE v 124. členu določa, da uporabniki sistema plačujejo omrežnine, ki predstavljajo plačilo za storitve elektrooperaterja, ki jih je ta dolžan izvajati skladno s tem zakonom. Kategorije uporabnikov sistema in medsebojna razmerja njihovih tarifnih postavk predpiše agencija tako, da odražajo stroške, ki jih povzročajo pri uporabi sistema električne energije. Omrežnina se obračunava ločeno za vsako prevzemno-predajno mesto posebej ter ločeno za energijo, oddano v omrežje, in energijo, prejeto iz omrežja. To velja za vse uporabnike sistema ne glede na to, ali so del energetske skupnosti državljanov ali skupnosti na področju obnovljivih virov energije iz zakona, ki ureja obnovljive vire. Agencija pri določanju tarifnih postavk za omrežnino ne sme neupravičeno diskriminirati uporabnikov sistema. Agencija s splošnim aktom podrobneje predpiše metodologijo obračunavanja omrežnine, in sicer za prenosni in distribucijski sistem, čezmerno prevzeto jalovo energijo in za druge storitve ter za priključno moč na način, ki spodbuja učinkovitost elektrooperaterjev in uporabe sistema.

V prvem odstavku 139. člena ZOEE je določeno, da mora za priključitev na prenosni ali distribucijski sistem ali njeno spremembo pravna ali fizična oseba pridobiti soglasje za priključitev, skladno s tem zakonom. Na podlagi soglasja za priključitev skleneta elektrooperater in uporabnik sistema pogodbo o uporabi sistema, v kateri so urejena medsebojna razmerja v zvezi s plačilom omrežnine. Uporabnik sistema je dolžan pred izvedbo priklopa plačati omrežnino za priključno moč v skladu s soglasjem za priključitev in veljavnim cenikom za priključno moč.

V 4. členu ZOEE je opredeljen pomen izrazov. Izraz »napredni merilni sistem« tako pomeni sistem, ki obsega napredne števce, merilne centre in pripadajočo komunikacijsko infrastrukturo ter je povezan z nacionalnim podatkovnim vozliščem, medtem ko izraz »napredni števec« pomeni elektronski števec, ki lahko meri električno energijo, dovedeno v omrežje, ali električno energijo, prejeto iz omrežja, ki zagotavlja več informacij kot običajni števec ter je opremljen za pošiljanje in prejemanje podatkov v obliki elektronske komunikacije za namene obveščanja, spremljanja in krmiljenja, ki meri električno energijo v urnih ali krajših intervalih ter te informacije posreduje na zahtevo najmanj dnevno elektrooperaterju za potrebe izvajanja monitoringa in obračunavanja in v skoraj realnem času odjemalcu oziroma z njegove strani pooblaščenim tretjim osebam. Napredni števec omogoča dvosmerno komunikacijo med števcem in merilnim centrom elektrooperaterja ter je del naprednega merilnega sistema.

Dobavitelj in uporabnik sistema skladno s prvim odstavkom 12. člena ZOEE skleneta pogodbo o dobavi električne energije, ki določa bilančno pripadnost posameznih merilnih točk (v nadaljnjem besedilu: odprta pogodba). Pogodba o dobavi med končnim odjemalcem in dobaviteljem mora biti sklenjena v pisni ali elektronski obliki skladno s predpisi o elektronskem poslovanju. Pogodba mora določati najmanj naslednje:

-ime in naslov dobavitelja;

-ceno in plačilne pogoje;

-oznako prevzemno-predajnih mest in merilnih točk, na katere se nanaša pogodba;

-delež celotnega odjema prevzemno-predajnega mesta, ki ga pokriva pogodba o dobavi, v primeru več dobaviteljev s sorazmerno porazdelitvijo dobave (ključ delitve odjema na merilni točki);

-pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi z neizpolnjevanjem pogodbe;

-vrste storitev, ki jih izvaja dobavitelj, in raven kakovosti storitev;

-načine za pridobitev podatkov o vseh veljavnih tarifah in stroških vzdrževanja, če je vzdrževanje del pogodbenih storitev;

-trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in odpoved pogodbe ali storitev ter navedbo, ali je dovoljen brezplačen odstop od pogodbe;

-dogovore o nadomestilu in povračilu, če ni dosežena raven kakovosti storitev iz pogodbe, vključno z dobaviteljevim nenatančnim ali zapoznelim obračunavanjem dobavljene električne energije in dodatnih storitev;

-način za sprožitev postopkov za obravnavo pritožb v skladu s 27. členom tega zakona ter

-informacije o pravicah končnih odjemalcev, vključno z obravnavanjem pritožb iz 27. člena tega zakona in vsemi informacijami, ki jih morajo dobavitelji pregledno sporočati ob pošiljanju računov in na svojih spletnih straneh.

V skladu z 28. členom ZOEE mora distribucijski operater končnim odjemalcem zagotoviti merjenje porabe energije z uvedbo naprednega merilnega sistema. Končni odjemalci so na zahtevo distribucijskega operaterja dolžni namestiti oziroma dovoliti namestitev naprednega števca. Do namestitve naprednega števca mora distribucijski operater zagotoviti delovanje običajnih števcev, ki natančno merijo dejansko porabo in ki jo lahko končni odjemalci brez težave odčitavajo neposredno ali prek spletnega oziroma drugega ustreznega standardiziranega vmesnika. Napredni števci morajo v skladu s tretjim odstavkom 28. člena ZOEE zagotavljati potreben nabor podatkov za porabniške sisteme za upravljanje energije skladno z ustreznimi razpoložljivimi standardi, vključno s tistimi, ki omogočajo interoperabilnost, ob upoštevanju najboljših praks, razvoja naprednih omrežij in notranjega trga električne energije. Zahteve, ki jih morajo izpolnjevati napredni števci, ter njihove funkcionalnosti so določene v 29. členu ZOEE. Med drugim ta člen določa tudi, da mora biti za namene tretje alineje prejšnjega odstavka končnemu odjemalcu ali tretji osebi, ki jo je pooblastil končni odjemalec, omogočeno, da pridobi podatke s števcev končnega odjemalca ali jih posreduje drugi osebi brez dodatnih stroškov v skladu s pravico do prenosljivosti podatkov na podlagi pravil o varstvu osebnih podatkov. Dostop na daljavo do podatkov o porabi in podatkov o meritvah oddaje in odjema električne energije za potrebe tretjega odstavka tega člena se za odjemalce in tretje osebe, ki jih za to pooblastijo končni odjemalci, omogoči prek enotne vstopne točke nacionalnega podatkovnega vozlišča. Dostop in prenos podatkov se odjemalcem, pooblaščenim tretjim osebam in osebam, ki imajo dostop do podatkov po določbah tega zakona, ne zaračunava.

Osebni podatki uporabnikov sistema, ki se obdelujejo na podlagi ZOEE, so določeni v drugem odstavku 30. člena. To so: ime in priimek, naslov, davčna številka; identifikator prevzemno-predajnega mesta in z njim povezanih enoličnih identifikatorjev merilnih točk ter naziv in naslov prevzemno-predajnega mesta; merilni in obračunski podatki, ki jih je mogoče nedvoumno povezati z uporabnikom sistema, in sicer:

a)izmerjena delovna energija v intervalu 15 minut ali krajšem časovnem intervalu, ki ga omogoča stanje tehnike, in

b)časovni agregati izmerjene delovne energije, ki se nanašajo na uporabnika sistema.

Osebni podatki se obdelujejo v skladu s Splošno uredbo in zakonom. V tretjem, četrtem in petem odstavku 30. člena ZOEE so določeni tudi upravljavci oziroma uporabniki, ki lahko obdelujejo te osebne podatke, ter nameni, za katere jih lahko obdelujejo. Merilni podatki iz drugega odstavka tega člena se zaradi zagotavljanja podatkov za učinkovito delovanje trga z električno energijo, izvajanje energetskih storitev ter za namen obratovanja in zagotavljanja zanesljivosti oskrbe hranijo največ tri leta po poteku leta, v katerem nastanejo. Ne glede na določbe prejšnjega stavka se časovni agregati na ravni od vključno enega meseca, ki se nanašajo na uporabnika sistema, hranijo največ pet let po poteku leta, v katerem nastanejo. Drugi osebni podatki uporabnikov sistema, ki izhajajo iz pogodbenega razmerja, se hranijo tako dolgo, kot je nujno za izvajanje ukrepov na zahtevo posameznika pred sklenitvijo pogodbe, za izvajanje pogodbe ter uveljavljanje pravic in obveznosti iz sklenjene pogodbe oziroma do poteka roka za uveljavljanje pravnega varstva pogodbenih strank.

IP dodaja še, da ZOEE v prvem odstavku 164. člena določa, da se določbe tega zakona o naprednih števcih se uporabljajo za bodoče naprave in naprave, ki nadomeščajo starejše napredne števce. Napredni števci, ki so nameščeni ali katerih začetek delovanja se je začel pred 4. julijem 2019, se lahko uporabljajo do konca njihove življenjske dobe, napredni števci, ki ne izpolnjujejo tehničnih zahtev iz 29. člena tega zakona in Priloge II k Direktivi 2019/944/EU, pa se uporabljajo do 31. decembra 2027.

IP povzema, da je glede na zgornja pojasnila in določbe citirane zakonodaje pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov podana v zakonu in v pogodbi med upravljavcem in posameznikom, ne pa v privolitvi oziroma soglasju posameznika. Zakonodajalec je tako ocenil, da je uvajanje naprednih sistemov merjenja v javnem interesu, kar pomeni, da bodo sčasoma analogni števci zamenjani z naprednimi števci, zato tega ni prepustil prosti volji posameznika, temveč je pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov uredil v zakonu.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka