Jedro

Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Po navedeni določbi je torej možna delegacija pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Glede na to, da je Upravno sodišče edino stvarno pristojno za odločanje v upravnem sporu, če ne gre za zadeve iz 12. člena ZUS-1, torej tudi o tožbi zoper upravni akt organa za BPP, v navedeni določbi 67. člena ZPP ni pravne podlage za ugoditev tožnikovemu predlogu za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče.

Prošnja je neutemeljena, saj tožnik, ki ni izčrpal domačih pravnih sredstev, z vložitvijo pritožbe na ESČP ne bi bil uspešen, oziroma bi bila zadeva očitno nerazumna. ESČP sme zadevo obravnavati šele potem, ko so bila izčrpana vsa domača sredstva v skladu s splošno priznanimi pravili mednarodnega prava.

Izrek

I.Predlog tožnika za odstop tožbe drugemu sodišču se zavrže.

II.Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice zoper sklep Ustavnega sodišča RS št. Up-129/24-9 z dne 18. 6. 2024, v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS upr. št. I U 799/2023 z dne 13. 11. 2023 in odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 66/2023-4 z dne 11. 4. 2023. V obrazložitvi se organ sklicuje na peto alinejo 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), zadevo pa presoja tudi v okviru 24. člena ZBPP in pojasnjuje, da je vložitev pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice zoper sklep Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-129/24-9 z dne 18. 6. 2024 očitno nerazumna, saj tožnik ni izčrpal domačih pravnih sredstev, izčrpanje domačih pravnih sredstev pa je procesna predpostavka po prvem odstavku 35. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic.

2.Tožnik v tožbi navaja, da vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov in zaradi dolgoletnega kratenja ustavnih pravic iz 14., 15., 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Predlaga, da sodišče zasliši tožnika in njegovo skrbnico ter tožbi ugodi. Z odločbo je predsednica sodišča s protiustavnim, po mnenju tožnika z zlorabo 8. člena ZBPP, odrekla dostopnost do Evropskega sodišča za človekove pravice. Želi, da se tožba odstopi drugemu sodišču, ki naj ugotovi dejansko stanje, zasliši tudi predsednico, ki bo pojasnila zakaj, zaradi očitno neustavne določbe 8. člena ZBPP ne uporablja 156. člena Ustave RS in zakaj ne spoštuje 36. člena ZBPP.

3.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4.Tožba ni utemeljena.

K točki I izreka:

5.Prenos pristojnosti za odločanje v tem upravnem sporu na drugo sodišče ni dopusten.

6.Tožnik je predlagal prenos pristojnosti za odločanje v tem upravnem sporu na drugo sodišče.

7.V skladu z določbo 106. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) je Vrhovno sodišče pristojno za sojenje oziroma za odločanje na prvi stopnji v upravnih in računsko upravnih sporih, razen v zadevah, za katere zakon določa pristojnost drugega sodišča prve stopnje (1. točka prvega odstavka). Takšen predpis je Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), ki v 11. členu določa, da v upravnem sporu odloča na prvi stopnji Upravno sodišče, če zakon ne določa drugače. Po določbi 12. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča v upravnem sporu o zakonitosti aktov volilnih organov za volitve v državni zbor, državni svet in volitve predsednika države. Upravno sodišče je kot specializirano sodišče ustanovljeno za celotno državo, pri čemer sodno funkcijo opravlja na sedežu v Ljubljani in na zunanjih oddelkih glede na prebivališče oziroma sedež tožnika, kolikor ni določena izključna pristojnost sedeža sodišča (9. člen ZUS-1). Glede na navedeno je torej za odločanje v upravnem sporu zoper upravni akt organa za BPP edino stvarno pristojno Upravno sodišče.

8.Po določbi 6. točke 106. člena ZS Vrhovno sodišče odloča tudi o prenosu pristojnosti v primerih, ki jih določa zakon. Tak predpis je ZPP, ki v 67. členu določa, da lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Po navedeni določbi je torej možna delegacija pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Glede na to, da je Upravno sodišče edino stvarno pristojno za odločanje v upravnem sporu, če ne gre za zadeve iz 12. člena ZUS-1, torej tudi o tožbi zoper upravni akt organa za BPP, v navedeni določbi 67. člena ZPP ni pravne podlage za ugoditev tožnikovemu predlogu za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče.

9.Ker torej v določbah ZUS-1, ZPP in ZS ni pravne podlage za prenos pristojnosti na drugo sodišče, je sodišče tožnikov predlog zavrglo1.

K točki II. izreka:

10.Tožba ni utemeljena.

11.Predmet upravnega spora je odločitev toženke o zavrnitvi prošnje za BPP, za vložitev pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice.

12.Ni sporno med strankami, da je prošnjo za BPP tožnik na organ naslovil, ker želi vložiti pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice zoper sklep Ustavnega sodišča RS Up-129/24-9 z dne 18. 6. 2024. S tem sklepom je Ustavno sodišče zavrglo ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča RS I U 799/2023 z dne 13. 11. 2023, ki je zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo Upravnega sodišča RS št. Bpp 66/2023-4 z dne 11. 4. 2023, s katero je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS opr. št. S U 96/2023-7 z dne 28. 2. 2023. Povzeto dejansko stanje pa narekuje uporabo pete alineje 8. člena ZBPP. Ta določba omejuje dodeljevanje BPP za upravne spore zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Na ta način je zakonodajalec preprečil tako imenovano veriženje prošenj, do katerega prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za BPP zavrnjena, sprožiti upravni spor. Takšna omejitev tudi po oceni sodišča velja tudi za dodelitev BPP za vložitev pritožbe na ESČP, saj zakonsko besedilo izključitve BPP omejuje dodelitev na upravni spor kot celoto, kar pojmovno zajema tudi vsa pravna sredstva.

13.Sodišče pa soglaša tudi z razlogom organa, da je prošnja neutemeljena tudi iz razloga navedenega v prvem odstavku 24. člena ZBPP, saj tožnik, ki ni izčrpal domačih pravnih sredstev, z vložitvijo pritožbe na ESČP ne bi bil uspešen, oziroma bi bila zadeva očitno nerazumna, saj Konvencija o varstvu človekovih pravic v prvem odstavku 35. člena izrecno določa, da sme ESČP zadevo obravnavati šele potem, ko so bila izčrpana vsa domača sredstva v skladu s splošno priznanimi pravili mednarodnega prava. Da pa domača pravna sredstva niso bila izčrpana izhaja že iz sklepa Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-129/24-9 z dne 18. 6. 2024.

14.Do tožbenih navedb v zvezi z dolgoletnim kratenjem ustavnih pravic iz 14, 15, 22, 23 in 25. člena Ustave RS se sodišče ne more opredeliti po vsebini, saj so tožbene navedbe nekonkretizirane in pavšalne.

15.Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovila, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in utemeljena na zakonu. Sodišče ni sledilo predlogu tožnika za opravo glavne obravnave, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta med tožnikoma in toženko ni sporno. Tožnik je sicer predlagal zaslišanje sebe, svoje skrbnice ter zaslišanje predsednice Upravnega sodišča, vendar ne v zvezi z dejanskim stanjem, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega akta in ga je sodišče povzelo v sodbi.

-------------------------------

1Enako stališče je Vrhovno sodišče (že) zavzelo v sklepu, I Upr 1/2012 z dne 29. 8. 2012, ob takšnem stališču pa je Vrhovno sodišče tudi že zavrnilo pritožbo zoper sklep, s katerim je Upravno sodišče zavrglo predlog za prenos pristojnosti (sklep, I Up 256/2017 z dne 17. 1. 2018).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 11, 12 Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 106 Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 8, 8-5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.