Jedro

Sodišče se strinja s toženo stranko, da je gradnja skladna z določbami odloka o zazidalnem načrtu ter ZGO-1, da je investitor izkazal pravico graditi, da projektant izpolnjuje pogoje za projektanta, odgovorni projektanti pa pogoje za odgovorne projektante v smislu določb ZGO-1, da so pridobljena vsa predpisana soglasja, da ima PGD vse sestavine, da so poravnane vse z zakonom določene dajatve in prispevki ter da so izpolnjeni vsi pogoji, kot jih določa ZGO-1 v 66. členu ter da je organ upošteval vsa navodila drugostopenjskega organa ob vrnitvi zadeve v ponovni postopek. Ker so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ugovori tožnikov pa so nedovoljeni oz. neutemljeni, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pravilno in zakonito izdala izpodbijani upravni akt (gradbeno dovoljenje).

Izrek

I. Tožbe se zavrnejo.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je v ponovljenem postopku po pritožbi C. C. (lastnika sosednjega zemljišča) organ prizadeti stranki - investitorju ... izdal gradbeno dovoljenje za odstranitev obstoječega cevnobetonskega prepusta in gradnjo novega prepusta D3 v IOC ... na zemljiščih parc. št. 111/1, 111/2, 111/3, 222/1, 222/2, 333, 444/1, 555/1, 666, 777 in 444/2, vse k.o. ... (I.1. točka izreka) po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) št. P-12/16 iz avgusta 2016 (z dopolnitvami v januarju, juniju in septembru 2017 ter januarju in avgustu 2018) projektanta F., d. o. o. Ljubljana, ki je sestavni del tega gradbenega dovoljenja in ki ga sestavljajo dokumenti pod točko I.2. izreka, pod v izreku I.3. - I.5. navedenimi pogoji (med drugim, da je odmik od sosednje parcele 444/6 k.o. ... 0,10 m, določen pa je tudi obvoz v času gradnje, med drugim tudi za parcele št. 444/3, 444/4, 444/5, 444/6 in 888/1, vse k.o. ..., ki imajo možnost dostopa tudi po cesti D, zanje bo omogočen dostop po predvidenem obvozu in preko uvoza, ki je bil predviden v sklopu OPPN IOC ... ter do omenjenih zemljišč izveden v sklopu izgradnje prve faze infrastrukturnega omrežja1). Ugotovila je še, da mora pred začetkom gradnje izvajalec del poskrbeti za zakoličenje objekta v smislu 80. člena ZGO-1, investitorka pa za gradbeni nadzor v smislu 85. člena ZGO-1 (točka I.6.), da je po končani gradnji in pred začetkom uporabe objekta treba pridobiti uporabno dovoljenje (točka I.7.), da to gradbeno dovoljenje preneha veljati, če investitorka ne začne z gradnjo v dveh letih po njegovi pravnomočnosti ali če si ne pridobi odločbe o podaljšanju gradbenega dovoljenja (točka I.8) ter da je bilo o stroških postopka odločeno s sklepom z dne 10. 4. 2018 (točka II).

2. V obrazložitvi organ ugotavlja, da je gradnja skladna z določbami Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova – Nazarje ter ZGO-1, da je investitor izkazal pravico graditi, da projektant izpolnjuje pogoje za projektanta, odgovorni projektanti pa pogoje za odgovorne projektante v smislu določb ZGO-1, da so pridobljena vsa predpisana soglasja, da ima PGD vse sestavine, ki jih določa ZGO-1 in podrobneje opredeljuje Pravilnik o projektni dokumentaciji, da so poravnane vse z zakonom določene dajatve in prispevki ter da so izpolnjeni vsi pogoji, kot jih določa ZGO-1 v 66. členu. Pojasnil je, da je upošteval vsa navodila drugostopenjskega organa ob vrnitvi zadeve v ponovni postopek. Obravnaval je tudi ugovore drugotožnika (ki je bil stranski udeleženec že v upravnem postopku na prvi stopnji na podlagi sklepa z dne 20. 3. 2017) ter jih zavrnil. 3. Po izdaji prvostopne odločbe je upravni organ na zahtevo in po dopolnitvi vloge prvotožnika in tretjetožnice skladno z drugim odstavkom 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) tema z dopisom z dne 18. 10. 2018 vročil prvostopenjsko odločbo, zoper katero sta navedena vložila najprej vsebinsko prazni pritožbi 12. 11. 2018, po pozivu organa pa sta ju 10. 12. 2018 dopolnila. Pritožbo zoper izpodbijani akt pa je vložil tudi drugotožnik.

4. Drugostopenjski organ je pritožbe tožnikov zavrnil (1. točka izreka) in ugotovil, da ni stroškov postopka (2. točka izreka). Tožena stranka ugotavlja, da bo v času gradnje obvoz za območje južno od prepusta zagotovljen preko ceste E. Ta bo potekal po zemljiščih parc. št. 888/2 in 888/3, k.o. ... (za kar je pridobljena ustrezna služnostna pravica) in po zemljiščih parc. št. 555/2, 888/4, 222/3 in 888/5, vse k.o. ..., ki so vse v lasti investitorke. V času onemogočenega dostopa po cesti D bo potrebno zaprtje gostinskega lokala E., za kar je investitorka pridobila ustrezno soglasje lastnika lokala. Dostop do preostalih zemljišč (parc. št. 444/3, 444/4, 444/5, 444/6 in 888/6), ki imajo možnost dostopa tudi po cesti D, bo omogočen po predvidenem nadomestnem uvozu. Za vsa zemljišča predvidene gradnje, razen za zemljišče parc. št. 444/2, k.o. ..., za katero je sklenjena ustrezna služnostna pogodba, je lastninska pravica v eZK vpisana na ime investitorke ... ; imenovana pa je služnostno pogodbo sklenila tudi za začasni obvoz preko zemljišč parc. št. 888/2 in 888/3, obe k.o. ... Glede na navedeno je pravica graditi za predmetno gradnjo ustrezno izkazana, skladno z določbami 6. alineje 1. odstavka 66. člena ZGO-1. V zvezi s pritožbenimi navedbami prvotožnika in tretjetožnice je še navedla, da imata kot lastnika zemljišč parc. št. 222/4, 888/102 (lastnik A. A.) in 444/4 ter 444/5 (lastnica družba B., d. o. o.), vse k.o. ..., sicer zemljiškoknjižno vpisano služnost dostopa preko zemljišča parc. št. 444/9, k.o. ..., ki ga v času gradnje ne moreta koristiti - vendar jima je začasen dostop zagotovljen direktno z zemljišča parc. št. 888/5, k.o. ..., zaradi česar v svojih pravicah ne bosta prikrajšana. Poleg tega se posegi ne bodo izvajali na omenjenem služečem zemljišču, pač pa (med drugim) na zemljišču parc. št. 444/1, k.o. ..., ki predstavlja del javne poti - to pa je Občina kot njena upravljavka dolžna vzdrževati in zanjo skrbeti. V čem konkretno naj bi pritožnika sploh bila ovirana, kljub relativno obsežni pritožbi (v kateri povsem pavšalno opisujeta kršenje pravic, ki naj bi jih zagrešil upravni organ), sploh ne navajata, zato na pritožbene navedbe niti ni mogoče natančno odgovoriti. Dejstvo je, da se bo začasni dostop, kot je predviden, izvajal v korist vseh treh pritožnikov, zato iz pritožbe niti ni bilo mogoče razbrati, kakšen pravni niti dejanski interes naj bi ti sploh zasledovali. Tudi sicer je predvidena odstranitev in novogradnja v korist zlasti vseh treh pritožnikov (varstvo pred poplavami), zaradi česar so pritožbe še toliko bolj neutemeljene. V zvezi z navedbami drugotožnika, ki je lastnik sosednjega zemljišča, pa je še dodal, da je po PGD začasen nadomesten dovoz do njegovih objektov zagotovljen, kar izhaja iz tretje dopolnitve PGD iz septembra 2017 - še natančneje pa je obdelan v Elaboratu prevoznosti začasnega nadomestnega obvoza, št. H-8/18, izdelanega v januarju 2018, ki je sestavni del PGD - zato nikakor ne držijo pritožbene navedbe glede poseganja v njegove pravice glede dostopa do njegovih nepremičnin v času predvidene gradnje. Glede na to, da je bil z navedenimi dopolnitvami hkrati s pozivom, da se o njih izjavi, ustrezno seznanjen, je tudi njegov očitek glede kršitve načela zaslišanja stranke neutemeljen. V konkretnem primeru predložen Elaborat prevoznosti zgolj natančneje ureja prevoznost kamionov po zemljišču pritožnika (uvoz je bil namreč določen že z dopolnitvijo PGD, september 2017). Pritožnik se do rešitev v dopolnitvi PGD, september 2017 in Elaboratu prevoznosti, januar 2018, ni opredelil (je pa bila na njegovo prošnjo že razpisana ustna obravnava dvakrat prestavljena), sploh pa ni pridobil nobenih nasprotnih dokazov - zato iz vseh navedenih razlogov pritožbena zahteva po postavitvi izvedenca ni utemeljena. Pojasnjuje še, da skladno s tretjim odstavkom 99. člena ZUP upravni organ prošnji stranke za podaljšanje roka (ki mora biti podana pred iztekom roka) lahko ugodi, lahko pa tudi ne - gre torej za diskrecijsko odločanje prvostopnega organa in ne za dolžnost ugoditi prošnji stranke. Iz predložene dokumentacije izhaja, da pritožnik ni podal opravičenih razlogov za podaljšanje roka - sicer pa, četudi bi bili razlogi tehtni, je odločitev o podaljšanju roka še vedno v pristojnosti upravnega organa. Pojasnjuje še, da za morebitno povzročeno škodo na tujih nepremičninah povzročitelj odgovarja po pravilih odškodninskega prava.

**Bistvene navedbe strank v postopku upravnega spora**

5. Tožniki se z izpodbijano odločbo ne strinjajo. Prvotožnik in tretjatožnica (prej zadeva Upravnega sodišča RS IV U 122/2019) v vsebinsko enakih tožbah ugovarjata, da je bil upravni postopek voden nezakonito. Predlagata, da se izdano gradbeno dovoljenje v celoti odpravi in se ugotovi, da je nezakonito. Prvostopenjski organ ju načrtno ni povabil v postopek, čeprav sta prvotožnik lastnik zemljišč s parc. št. 222/4 in 888/10 in tretjatožnica lastnica zemljišč s parc. št. 444/4 in 444/5, vse k.o. - ...3 Obveščena bi morala biti o postopku ter povabljena, da priglasita udeležbo v postopku. Izpodbijani akt namreč posega v njune pravice, saj obremenjuje njuno lastninsko pravico. Nista namreč nikdar dovolila kakršnegakoli posega v njuno lastnino niti nista bila z ničemer seznanjena in jima je bila povsem onemogočena izjava, da bi sploh lahko zavarovala svoje pravice in pravne koristi. Ni jima bilo omogočeno sodelovati v postopku in se ga udeleževati. V celoti jima je bila onemogočena seznanitev z dokumentacijo ter povsem onemogočena izjava o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, saj je bilo v celoti poteptano načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP), prav tako jima organ ni nudil pomoči in zastopanja, saj imata kot prizadeti osebi pravico do strokovne pomoči oziroma zastopanja v postopku. Če stranki taka možnost ni bila dana, menita, da so bile zagrešene absolutne bistvene kršitve postopka. Neupoštevanje teh pravil pa pomeni kršitev načela zakonitosti in 1., 2. ter 22. člena Ustave RS. Tožena stranka je samovoljno in v celoti nezakonito ter arbitrarno posegla v njuna lastninska upravičenja, saj na strani 5 izreka izpodbijane odločbe, kjer piše o obvozu v času gradnje, povsem neutemeljeno, arbitrarno, samovoljno ter protipravno posega v njuno lastninsko pravico. Nikdar nista dovolila ali soglašala s kakršnimkoli posegom v njuno lastnino, kakor tudi nista imela možnosti, da bi se do takšnega ravnanja sploh lahko opredelila in mu nasprotovala. Izpodbijanega akta se sploh ne da preizkusiti, izrek je povsem napačen in nezakonit, ki se ga z obrazložitvijo sploh ne da preizkusiti. Iz izreka očitno izhaja, da naj bi bil določen obvoz preko njunih zemljišč za dostop do tujih zemljišč nekih povsem drugih subjektov, kar je protipraven poseg v lastninsko pravico brez primere, saj ni možnosti nikakršnega dostopa, ni izveden nikakršen dostop. V zemljiški knjigi ni vpisana nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevalo njuno lastninsko pravico na lastnih nepremičninah. Navajata še, da investitor ... ni izkazala pravice graditi v smislu 66. člena ZGO-1 niti v smislu 54. člena niti 56. člena oziroma celotnega ZGO-1 niti ni zadostila ostalim zakonskim pogojem za izdajo gradbenega dovoljenja kot temeljnega pogoja in je upravni organ povsem napačno ugotovil dejansko stanje. Z nameravano gradnjo pa bo prav tako onemogočen dostop do njunih nepremičnin, saj jima investitor ni zagotovil dostopa v primeru gradnje, ko bo onemogočen dostop po cesti D, in sicer po cesti E in preko kamionskega parkirišča (črna gradnja) preko parcel: 444/1, 444/7, 444/8, 444/9, 888/7, 888/8, 444/10, 888/2, 888/3, 888/5, 888/9, 888/0, saj nikjer drugje ne moreta dostopati do njunih nepremičnin. Navajata še, da bi se morala izreči o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku in na katera se mora opirati odločba, ter o predlogih in ponujenih dokazih, sodelovati pri izvedbi dokazov, postavljati vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem ter se seznanjati z uspehom dokazovanja, spoznati se še pred ustno obravnavo z načrti, spisi in drugimi predmeti, ki bodo obravnavani na ustni obravnavi, na katero sploh nista bila vabljena, udeležiti se ustne obravnave, podajati pripombe k delu na ustni obravnavi, izjaviti se o izvedenih dokazih, ki so bili predloženi po ustni obravnavi, biti zaslišan, pregledovati spise upravne zadeve. Zahtevata izločitev celotne upravne enote na čelu z načelnico, saj ne zagotavlja nepristranskosti, deluje nezakonito ter ne varuje načela objektivnosti v upravnem postopku.

6. Drugotožnik v tožbi (prej zadeva Upravnega sodišča RS IV U 121/2019) prav tako predlaga, da se izdano gradbeno dovoljenje v celoti odpravi in se ugotovi, da je nezakonito. Onemogoča mu namreč v času gradnje dostop do njegovih nepremičnin in njihovo uporabo. Njegov edini mogoč dostop in uvoz do njegovih nepremičnin 444/11, 444/6 in 444/3 je po cesti D in preko parcele 444/9, kjer ima vknjiženo služnostno pravico. Prav tako sta tako investitor kot tudi Upravna enota Mozirje že od 25. 4. 2017 seznanjena, da je to edino mogoč dostop do njegovih nepremičnin, saj je takrat tudi podal tako zahtevo o možnem dostopu v času nameravane gradnje. Zato zahteva izločitev celotne upravne enote na čelu z načelnico, saj je povsem očitno, da mu hote in iz čistega sovraštva škoduje. V zadevi je bila opravljena javna ustna obravnava 25. 4. 2017, na kateri je podal tudi zahtevo, da je treba projekt PGD/PZI-1 dopolnitev št. P-12/16 popraviti, in sicer tako, da bo omogočen neoviran dostop do njegovih nepremičnin, tj. preko ceste E in preko kamionskega parkirišča (črna gradnja) preko parcel: 444/1, 444/7, 444/8, 444/9, 888/7, 888/8, 444/10, 888/2, 888/3, 888/5, 888/9, 888/0, da je potrebno na prilogi PGD/PZI št. G.O.10.8 prikazati puščico obvoz na parcelo 444/6 skozi njegov vhod preko prej navedenih parcel in ceste D. Prav tako je zahteval, da se popravi slika 9 T. 1.1.10 prometni režim v času gradnje (da se jasno označi z rumeno puščico dostop preko ceste D in vseh prej navedenih parcel do parcele 444/6). Predlagal je tudi, da se pločnik nadaljuje do konca ceste D, do česar se upravni organ ni opredelil in tega ni zapisal v izpodbijani akt. Investitor ... ni imela nikakršnih pripomb in se je z njimi strinjala, prav tako pa je projektant D. D. dodal, da se bo projekt dopolnilo z navedbo navedenih parcelnih številk in označilo slikovne priloge z dostopom do njegovih nepremičnin. Zahteval je tudi takojšnjo vzpostavitev telekomunikacijskih vodov, ko bo prišlo do prekinitve teh, organ tega ni določil v aktu in tako grobo posegel v delovanje in koriščenje njegovih nepremičnin. Prav tako se ni vrisal njegov telefonski priključek, kot je zahteval, saj ga v projektu ni. Zahteval je še, da se investitor obveže, da je za vso škodo, ki bi eventualno nastala na njegovih nepremičninah, kazensko in materialno odgovoren, organ tudi tega ni zapisal kot pogoj v izrek tega akta. Gre za nedopusten poseg v njegovo lastninsko pravico in v ustavno varovano kategorijo do zasebne lastnine. Organ v svoji obrazložitvi navaja, da mu je bila 2. 10. 2017 posredovana »tretja dopolnitev dokumentacije, njegovih pripomb na takšno rešitev pa upravni organ ni prejel«. Takšna izjava je povsem neresnična, organ mu je posredoval dokument z dne 2. 10. 2017, ki nosi naslov zadeve: poziv za dopolnitev vloge, naslovljen na investitorja. V njem ga ni pozval, naj se do te nepopolne dokumentacije opredeli, saj je bilo tudi organu očitno, da je nepopolna in ne vsebuje dopolnitev, ki jih je zahteval 25. 4. 2017. Enako neresnično navedbo organ ponovi tudi v dokumentu številka: 351-225/2016-2017-44 in ji ostro nasprotuje, saj je organu že od 25. 4. 2017 jasno, kje je edino mogoč dostop do njegovih nepremičnin. Organ mu prav tako ni poslal kompletne PID dokumentacije št. 757/09, ki je bila izdelana v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja. Prav tako mu ni bil posredovan grafični prikaz iz načrta gradbenih konstrukcij (mapa 3.1, cestno omrežje in zbirna karta komunalnih vodov). Navaja še, da je organ pozval investitorja, da dopolni vlogo še z dodatnim strokovnim mnenjem Elaborat prevoznosti začasnega nadomestnega obvoza iz januarja 2018. To očitno pomeni, da organ ni razpolagal s strokovnim znanjem, da bi ugotovil in presodil okoliščine in dejstva, čeprav mu je edini možni dostop poznan že od 25. 4. 2017 v primeru zapore ceste D za čas gradnje, ko bo zaradi ravnanj investitorja onemogočen dostop do njegovih nepremičnin preko ceste D, kjer je njegov edini dostop. Na organ je 28. 3. 2018 naslovil prošnjo za podaljšanje roka zaradi zahtevnih vprašanj, odgovor pa je posredoval organu 12. 4. 2018, kjer je pojasnil, da temu pisanju v celoti nasprotuje, saj mu onemogoča dostop do njegovih nepremičnin. Tega organ ni upošteval in je s sklepom zavrnil njegovo prošnjo za podaljšanje roka ter mu s tem onemogočil pravico do izjave. Navaja še, da je organ neresnično navedel, da «njegovih pripomb na takšno rešitev upravni organ ni prejel« in da na »dopolnitev projektne dokumentacije ni podal nobenih pripomb«, saj je upravnemu organu že od 25. 4. 2017 poznano, kje je njegov edini mogoč dostop do njegovih nepremičnin v primeru gradnje. V teh dopolnitvah ni bil nikdar pozvan, naj se do njih izjavi, saj je bilo organu in investitorju jasno, kakšna je edino mogoča in sprejemljiva rešitev zanj. Napačna je tudi trditev organa, da je bil drugotožnik z »novim obvozom« seznanjen že v mesecu oktobru, saj je Elaborat iz januarja 2018 prejel in se z njim seznanil šele ob koncu meseca marca. Prav tako je v samem imenu zapisan januar 2018, kar je povsem v nasprotju z navajanjem organa, da je bil z »novim obvozom» seznanjen v oktobru, saj takrat sploh še ni obstajal. Nasprotuje trditvi organa, da bi vsakršno podaljševanje roka pomenilo novo zavlačevanje postopka. Edini, ki je v tem postopku zavlačeval, je investitor. Poudarja še, da je organ oprl svojo odločitev na nepravilen in nezakonit dokaz - strokovno mnenje – Elaborat, ki ga je izdelal projektant F., d. o. o, odgovorni projektant D. D. ZUP jasno pove, da če je za ugotovitev kakšnega dejstva ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev zadeve, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga, se opravi dokaz z izvedenci. Meni, da v tej zadevi uradna oseba ni razpolagala s takšnim znanjem, vendar pa neodvisnega in nepristranskega izvedenca ni imenoval organ s sklepom o postavitvi izvedenca, kot to določa ZUP. Drugotožniku ni bila dana možnost, da se izjavi, kdo naj bo izvedenec in ni imel možnosti podati pripombe in mnenje, postavljati vprašanja izvedencu na ustni obravnavi, zahtevati pojasnila glede izvida in mnenja. Navaja še, da sta tako izrek kot tudi obrazložitev izpodbijanega akta neutemeljeni in ju ni mogoče preizkusiti. Meni, da ni pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, saj ni izkazana pravica graditi. Ob tem opozarja na 5. stran akta pod alinejo »Obvoz v času gradnje« preko zemljišč 888/2 in 888/3 ter po zemljiščih 555/2, 888/4, 222/3, 888/5 in 444/1. Meni, da po tej navedbi bo očitno investitor od parc. št. 888/2 in 888/3 do parcele 444/1 prišel po zraku, saj parcela 444/1 nima neposrednega stika s parcelama št. 888/2 in 888/3. Zemljišča, ki jih je navedel organ, niso v njegovi lasti, tista katera pa so, pa s strani organa sploh niso navedena. Navaja še, da ni izveden nikakršen uvoz, ki bi omogočal kakršenkoli dostop. Opozarja, da mu organ ni posredoval služnostne pogodbe, ki se nanaša na parcelo 444/2 (izvedba kabelske kanalizacije), z njo ni bil seznanjen in tudi tukaj je bila kršena njegova pravica do izjave. Ugotavlja, da gre pri tem projektu za gradnjo novega objekta in ne rekonstrukcijo, kot navaja investitor v svoji projektni dokumentaciji, saj se bo obstoječi prepust v celoti odstranil in nadomestil z novim. Gre za povsem novo gradnjo, ki bo bistveno vplivala na njegove nepremičnine, zato zahteva tudi predpisane odmike od njih. Navaja, da organ ni obrazložil, zakaj je dopustil gradnjo le 0.10 cm od njegovih nepremičnin. Meni, da je to dodatni razlog za nezakonitost izpodbijanega akta, saj je zakonsko predpisan odmik 4,00 m, ki ni bil spoštovan. Zahteva, da se vsa gradbena dela izvajajo z zalivanjem z vodo, da se prepreči prašenje in škoda na njegovih nepremičninah. Navaja, da je treba vso dokumentacijo v celoti popraviti in dopolniti z navedbo pravilnih parcelnih številk, uradnim poimenovanjem cest in dokumentov. Projekt prav tako ne predvideva obveščanja o začetku gradnje. Strokovno je potrebno urediti tudi brežino ter strugo, da bodo njegove nepremičnine popolnoma zaščitene pred vplivi mnogo večjega pretoka vode, kot je bil do sedaj in se ne bo zaradi velike količine vode pojavljala škoda in negativni vplivi na njegovih nepremičninah.

7. Tožena stranka je sodišču posredovala samo upravne spise, odgovorov na tožbo ni podala.

8. Sodišče je v postopek povabilo tudi prizadete stranke ..., G., d. o. o., Nazarje, ter G. G., s. p., ki odgovorov na tožbo niso podale.

9. V vlogah, ki so jih tožniki podali na naroku 6. 6. 2022, priglašajo še stroške postopka in navajajo, da vztrajajo pri svojim navedbah ter trdijo, da drug dostop do njihovih zemljišč kot po parc. št. 444/9 ni mogoč. Prizadeta stranka investitor ... pa v vlogi, ki jo prav tako vloži na naroku 6. 6. 2022, prikaže, kje lahko tožniki v času gradnje in omogočenega obvoza dostopajo do svojih zemljišč.

**Združitev postopkov**

10. Sodišče je s sklepom z dne 25. 1. 2022 skladno z 42. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj so vsi trije tožniki izpodbijali isti upravni akt, v skupno obravnavo in odločanje združilo zadeve IV U 120/2019, IV U 121/2019 in IV U 122/2019 ter odločilo, da se zadeva naprej vodi pod opr. št. IV U 120/2019. **Glavna obravnava**

11. Sodišče je 6. 6. 2022 izvedlo javno glavno obravnavo. Udeležili so se jo vsi trije tožniki ter prizadeta stranka – investitor ... , medtem ko tožena stranka in preostale prizadete stranke ob sicer izkazanih vabilih ne, opravičilo ni bilo podano. Na navedenem naroku je sodišče snemalo izjave strank. Drugopis prepisa zvočnega posnetka zapisnika je bil najkasneje vročen tožnikom, in sicer 30. 6. 2022. Sodbo je sodišče ob upoštevanju 5 dnevnega roka za ugovor zoper morebitno nepravilnost prepisa4 izdalo z dnem dokončnosti zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo, tj. 6. 7. 2022. **Dokazni sklep**

12. Sodišče je na glavni obravnavi izvedlo dokaze z vpogledom v upravni spis ter v gradbeno dovoljenje Upravne enote Mozirje z dne 23. 8. 2018 (priloga A1 v vseh (tudi nekdanjih IV U 121/2019 in IV U 122/2019) spisih tožnikov).

13. Sodišče pa je zavrnilo izvedbo dokazov z zaslišanjem tožnikov, skladno s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1. Navedeni dokazni predlog so tožniki prvič podali na naroku 6. 6. 2022, pri čemer kljub pozivu sodišča niso pojasnili, zakaj brez svoje krivde tega dokaza niso predlagali v upravnem postopku.

14. Nadalje je sodišče kot nepotrebno zavrnilo tudi izvedbo dokaza z vpogledom v zemljiško knjigo glede dejstva, da zadevne nepremičnine prvotožnika in tretjetožnice niso obremenjene, saj navedeno med strankami sploh ni sporno, poleg tega pa je tudi predlagano prepozno, kot bo razvidno iz kasnejše obrazložitve. Tožniki so na naroku predložili tudi zemljiškoknjižne izpiske za zadevne nepremičnine tožnikov (A1 do A7 ter identične A14 do A20), pri čemer njihovo lastništvo med strankami ni sporno, že zato so nepotrebni, poleg tega pa nosijo tudi datum izpisa 5. 6. 2022, kar pomeni, da niso nastali do konca upravnega postopka in jih sodišče kot prepozne ne sme upoštevati skladno s 52. členom ZUS-1.5 Sodišče je iz istih razlogov kot prepozne zavrnilo tudi listinske dokaze A8 do A13 (elektronska korespondenca z investitorjem in dogovor o dovolitvi vožnje po zemljiščih) glede poskusa sklepanja mirne rešitve zadeve po preloženem naroku 9. 5. 2022, poleg tega pa navedeni dokazi v konkretni zadevi tudi niso pravnorelevantni. Prav tako je kot prepozne skladno z 52. členom ZUS-1 zavrnilo listinske dokaze prizadete stranke ..., predložene na naroku 6. 6. 2022, saj je izseke iz portala PISO ter fotografije (priloge C1 do C3 in identične C4 do C6) pridobila nekaj dni pred obravnavo.

15. Kot prepoznega sodišče tudi ni izvedlo dokaznega predloga tožnikov za izvedbo ogleda na kraju samem. Navedenega predloga namreč v upravnem postopku ni podala nobena od strank, pri čemer tudi nobena ni navedla razloga, zakaj tega brez svoje krivde v upravnem postopku ni storila. Prvotožnik in tretjatožnica namreč v prvostopenjskem upravnem postopku nista sodelovala, vendar pa tega predloga tudi v pritožbi nista podala. Drugotožnik je sicer sodeloval v celotnem upravnem postopku, vendar pa tega predloga ni podal. Resda je prvostopni organ sam razpisal ustno obravnavo na kraju samem in jo dvakrat preložil na predlog drugotožnika zaradi njegove zasedenosti in zdravstvenih težav, na koncu pa je ne izvedel, vendar to ne pomeni, da bi tak predlog z ogledom v upravnem postopku podal sam drugotožnik. Sodišče zato kot nedovoljene novote navedenega dokaznega predloga vseh treh tožnikov ni moglo upoštevati, skladno z 52. členom ZUS-1. Zavrnitev dokaznega predloga drugotožnika za opravo ogleda tudi kot nepotrebnega za odločitev pa bo pojasnjena v nadaljevanju te obrazložitve.

**K I. točki izreka:**

16. Tožbe niso utemeljene.

17. V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da se investitorici (prizadeti stranki ... v tem upravnem sporu) izda gradbeno dovoljenje za odstranitev obstoječega cevnobetonskega prepusta in gradnjo novega prepusta D3 v IOC..., pod tam navedenimi pogoji, v postopku, v katerega prvotožnik in tretjatožnica v prvostopnem postopku nista bila vključena (po vročitvi izpodbijanega akta na podlagi drugega odstavka 229. člena ZUP pa sta vložila zoper njega pritožbo), je pa v njem sodeloval drugotožnik.

**Glede tožb prvotožnika in tretjetožnice**

18. Sodišče v zvezi s tožbama prvotožnika in tretjetožnice ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 tudi sklicuje, v zvezi s tožbenimi navedbami pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva:

19. Z vpogledom v upravni spis zadeve sodišče ugotavlja, da je bilo prvotožniku in tretjetožnici šele v postopku pritožbe zoper izpodbijani akt omogočeno, da bi se lahko izjavila glede dejstev in okoliščin, na katera tožena stranka opira svojo odločbo. Zadevne nepremičnine prvotožnika in tretjetožnice namreč niso sosednje nepremičnine predvidene gradnje betonskega prepusta, njune nepremičnine so v izreku izpodbijanega akta omenjene le v zvezi z zagotavljanjem obvoza in dostopa do njunih nepremičnin v času gradnje, saj se sicer nahajajo v IOC ..., kjer se bo gradnja navedenega prepusta izvajala, zaradi gradnje pa bo dosedanji dostop do njunih nepremičnin onemogočen. Prvotožnik (ki je tudi zakoniti zastopnik tretjetožnice) in še preostala zakonita zastopnica tretjetožnice (H. H.) sta bila namreč 25. 4. 2017 prisotna na ustni obravnavi v prvostopnem upravnem postopku v zvezi z ugovori tretjetožnika (kot njegova pooblaščenca), med drugim tudi v zvezi z ugovorom dostopa do drugotožnikovih parcel v času gradnje, vendar pa ne takrat ne vse do zahteve po vročitvi izdanega izpodbijanega akta nista priglasila upravnemu organu udeležbe v postopku v zvezi z dostopom do njunih nepremičnin. Glede na navedeno ni očitati upravnemu organu, da ju ni povabil k udeležbi v upravnem postopku že na prvi stopnji, saj vse do izdaje izpodbijanega akta (četudi sta v postopku sodelovala kot pooblaščenca tretjetožnika) nista izrazila pravnega interesa za njuno lastno udeležbo v postopku.

20. Ko sta v upravnem postopku prvotožnik in tretjatožnica z dopisom z dne 17. 9. 2018 zahtevala vročitev izpodbijanega akta le z navedbami o lastništvu njunih zadevnih nepremičnin in pavšalnimi navedbami o zaščiti njunih pravic in pravnih koristi, sta po pozivu organa na dopolnitev navajala tudi svoj pravni interes za to (podala sta le skope navedbe, da izpodbijani akt posega nezakonito v njuna lastninska upravičenja, ker posega v njuno lastninsko pravico in številne druge z Ustavo in zakoni zajamčene pravice), kar pa je vseeno (in v nasprotju s 43. členom ZUP) sicer prvostopni organ štel za izkazan pravni interes in jima vročil izpodbijani akt, nato pa kot dopustno upošteval tudi njuno pritožbo.

21. Sodišče posledično ugotavlja, da tožena stranka v upravnem postopku ni kršila tožnikove pravice do izjave iz 9. člena ZUP, s tem povezani tožbeni očitki pa so neutemeljeni. Omogočila jima je udeležbo v postopku po tem, ko sta udeležbo zahtevala, in to s tem, da jima je vročila izpodbijani akt in upoštevala njuno pritožbo v postopku, na strani tožnikov pa je, kako sta svojo pravico do izjave v postopku v pritožbi (vsebinsko, tj. s pravnorelevantnimi trditvami in dokazi) izkoristila.

22. Pravni položaj stranskih udeležencev v upravnem postopku opredeljuje 43. člen ZUP, ki v prvem odstavku določa, da se ima pravico udeleževati upravnega postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes, torej oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Po drugem odstavku istega člena je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. S pravno koristjo je opredeljen tudi obseg udeležbe take osebe v konkretnem postopku, kar pomeni, da ta oseba ne more opravljati dejanj oziroma podajati navedb, ki niso namenjene varovanju njene koristi, saj se postopek ne vodi na njeno zahtevo, pravica, ki jo varuje, pa ni identična s pravico ali obveznostjo, ki je predmet odločanja v postopku.6 Pravica oziroma pravna korist izhaja iz (tistih) materialnopravnih predpisov, ki jih mora uporabiti upravni organ pri odločanju v zadevi. V tej zvezi je treba poudariti, da lahko določena pravna norma sočasno varuje več interesov, tako javni interes kot tudi več različnih zasebnih interesov. Ali ima stranski udeleženec pravno korist, da se gradnja ne dovoli, je torej odvisno od ugotovitve, ali je posamezna norma namenjena tudi zaščiti njegovega zasebnega interesa. Povedano drugače: tožniki kot stranski udeleženci v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izkazujejo pravni interes (le) toliko, kolikor gre za zaščito njihovih neposrednih interesov, ki jih imajo kot lastniki nepremičnin na vplivnem območju nameravane gradnje in ki temeljijo na določbah zakona, ki ureja gradnjo (v konkretni zadevi ZGO-1), prostorskega akta in drugih predpisov, ki urejajo izdajo gradbenega dovoljenja. Opisana stališča sledijo ustaljeni sodni praksi tega sodišča7 in Vrhovnega sodišča,8 pa tudi Ustavnega sodišča RS.9

23. Prvotožnik in tretjetožnica ne v zahtevi za udeležbo v postopku ne v pritožbi10 (kljub pozivu organa z dne 19. 11. 2018 niti v dopolnitvi pritožbe) nista podala specificiranih trditev, kako in s čim naj bi izpodbijani akt posegel v njuno lastninsko pravico, saj sta v sicer obširni dopolnitvi pritožb z dne 9. 12. 2018 navajala le, da jima v prvostopnem postopku ni bila dana možnost izjave in da je prvostopni organ z izdajo odločbe grobo posegel v njuna lastninska upravičenja ter z Ustavo RS varovano lastnino ter prekršil številne materialne predpise. S temi trditvami v dopolnitvi pritožb pa prvotožnik in tretjatožnica nista sploh navedla, v čem naj bi bilo izdano gradbeno dovoljenje v odnosu do njunih nepremičnin nezakonito in nepravilno, kot že navedeno, pa jima je bila možnost izjave dana s tem, da sta lahko vložila pritožbo, v kateri bi morala in mogla navesti vse, kar sedaj uveljavljata s tožbo v upravnem postopku. Že zato prvotožnik in tretjatožnica ne moreta uspešno uveljavljati ugovorov v zvezi z dostopom do njunih nepremičnin, saj navedenemu obvozu oz. dostopu do njunih nepremičnin v upravnem postopku sploh nista ugovarjala niti v zvezi s tem ponudila oz. predlagala nobenih dokazov. Posledično so vse tožbene navedbe v zvezi z obvozom oziroma dostopom do njunih nepremičnin ter dokazi v zvezi s tem prepozni (zaslišanje strank, ogled na kraju samem, vpogled v zemljiško knjigo, da na njunih nepremičninah ni vpisana nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevalo njuno lastninsko pravico na lastnih nepremičninah) in skladno s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 v zvezi z 52. členom ZUS-1 štejejo za nedovoljene tožbene novote, saj kljub pozivu sodišča na naroku, zakaj navedenega nista uveljavljala v upravnem postopku, nista pojasnila, zakaj navedenega brez lastne krivde nista mogla uveljavljati v upravnem postopku (tj. vsaj v pritožbi). Enako velja tudi glede tožbenih navedb o tem, da investitor ... ni izkazala pravice graditi v smislu 66. člena ZGO-1 (niti v smislu 54. člena niti 56. člena oziroma celotnega ZGO-1) niti ni zadostila ostalim zakonskim pogojem za izdajo gradbenega dovoljenja kot temeljnega pogoja in je upravni organ povsem napačno ugotovil dejansko stanje, saj vsega navedenega v upravnem postopku – v pritožbi sploh nista uveljavljala in v zvezi s tem tudi ne ponudila nobenega dokaznega predloga, zato tudi te tožbene navedbe (in dokazi v zvezi s tem – zaslišanje strank ter ogled na kraju samem) predstavlja nedovoljeno toženo novoto po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 v zvezi z 52. členom ZUS-1. 24. Sodišče v zvezi z ugovoroma prvotožnika in tretjetožnice (četudi je tudi v tem delu nedovoljena tožbena novota po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 v zvezi z 52. členom ZUS-1) še pripominja, da se izpodbijani akt da preizkusiti, saj ima vse sestavine za izdajo gradbenega dovoljenja po ZGO-1, prav tako njegov izrek ni napačen in nezakonit. Tudi ne drži, da bi iz izreka očitno izhajalo, da naj bi bil določen obvoz preko njunih zemljišč za dostop do tujih zemljišč nekih povsem drugih subjektov. Ne iz izpodbijanega akta ne iz elaborata prevoznosti, ki je sestavni del PGD in je naveden tudi v izreku izpodbijanega akta, ne izhaja, da bi se tretjim osebam dovoljeval obvoz preko njunih zemljišč, temveč je za njuna zemljišča določen obvoz in dostop do javne ceste v času gradnje.11

25. Ker torej tožnika nobenega od svojih tožbenih ugovorov nista niti navajala v upravnem postopku v pritožbi in jih sodišče posledično v upravnem sporu ne more upoštevati, je neutemeljen tudi ugovor prvotožnika in tretjetožnice glede izločitve celotne upravne enote na čelu z načelnico, ker nista izkazala (to pa tudi sicer ne izhaja iz upravnega spisa), da bi delovali nepristransko in nezakonito ter ne varovali načela objektivnosti v upravnem postopku.

**Glede tožbe drugotožnika**

26. Sodišče v zvezi s tožbo drugotožnika ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 tudi sklicuje, v zvezi s tožbenimi navedbami pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva:

27. Sodišče na podlagi upravnega spisa in tožbenih navedb ugotavlja, da se je drugotožnik udeleževal upravnega postopka kot stranski udeleženec že na prvi stopnji, kajti je lastnik sosednje nepremičnine nameravani gradnji prepusta, tj. parc. št. 444/7, ki je od nameravane gradnje oddaljena le 0,1 m (kot razvidno tudi iz tretje strani izreka izpodbijane odločbe pod alinejo „odmiki od sosednjih zemljišč“). Zato je v postopku izdaje izpodbijane odločbe (posledično pa tudi v predmetnem upravnem sporu) upravičen skladno s 43. členom ZUP ščititi svoje neposredne, individualne pravne interese, ki jih ima kot lastnik navedene nepremičnine in ki so določeni s predpisi, ki jih mora upravni organ uporabiti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Le s tovrstnimi ugovori, iz katerih izhaja, da načrtovana gradnja posega v njegov pravno zavarovani položaj lastnika nepremičnine, lahko torej prepreči izdajo gradbenega dovoljenja. V tej zvezi je treba poudariti, da lahko določena pravna norma sočasno varuje več interesov, tako javni interes kot tudi več različnih zasebnih interesov.12 Ali ima stranski udeleženec pravno korist, da se gradnja ne dovoli, je torej odvisno od ugotovitve, ali je posamezna norma namenjena tudi zaščiti njegovega zasebnega interesa. Povedano drugače: tožnik kot stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izkazuje pravni interes (le) toliko, kolikor gre za zaščito njegovih neposrednih interesov, ki jih ima kot lastnik nepremičnine na vplivnem območju nameravane gradnje ter temeljijo na določbah zakona, ki ureja gradnjo (v konkretni zadevi ZGO-1), prostorskega akta in drugih predpisov, ki urejajo izdajo gradbenega dovoljenja. Opisana stališča sledijo ustaljeni sodni praksi tega sodišča13 in Vrhovnega sodišča.14 Vendar je pri tem treba upoštevati tudi določbe prvega in četrtega odstavka 43. člena ZUP, pa tudi drugega odstavka 142. člena ZUP, iz katerih izhaja, da trditveno in dokazno breme za obstoj pravnega interesa nosi sam stranski udeleženec. Tudi po stališčih Ustavnega sodišča za varovanje osebne koristi ne zadostuje, da ima podlago v kakšni pravni normi, pač pa je potrebno tudi, da je izkazana možnost neposredne prizadetosti.15 Če naj se torej ugotovi, da je posamezna norma namenjena zaščiti njegovega zasebnega interesa, mora stranski udeleženec podati ustrezno trditveno in dokazno podlago, da je mogoče sprejeti omenjeni zaključek. Stranski udeleženec mora torej glede na okoliščine konkretne zadeve obrazložiti, v čem določena pravna norma poleg javnega ščiti tudi njegov konkretni zasebni interes.

28. Drugotožnik je ugovarjal, da bi moral biti pločnik narejen do konca ceste D, pri tem pa ni pojasnil, kako ta pogoj vpliva na njegov pravni položaj oz. ne poda dejanskih navedb, na katere v opisanem smislu opira ta ugovor, čeprav je možnost za to v upravnem postopku imel. Drugotožnik s tako posplošenimi trditvami po presoji sodišča posega v svojo neposredno, na zakon ali drug predpis oprto osebno korist ni izkazal v odnosu na njegove nepremičnine.

29. Enako velja glede njegovih trditev, da mu ni bila posredovana služnostna pogodba, ki se nanaša na parcelo 444/2 (v zvezi z izvedbo kabelske kanalizacije), ki je v lasti družbe G., d. o. o. in ne drugotožnika, kakor nadalje tudi glede ugovora, da mu organ ni poslal kompletne PID dokumentacije št. 757/09, ki je bila izdelana v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja ter ne grafičnega prikaza iz načrta gradbenih konstrukcij (mapa 3.1, cestno omrežje in zbirna karta komunalnih vodov), pri čemer ni podal trditev, kako naj bi vse to vplivalo na njegov pravni položaj oz. ne poda dejanskih navedb, na katere v opisanem smislu opira ta ugovor, čeprav je možnost za to v upravnem postopku imel. Drugotožnik s tako posplošenimi trditvami po presoji sodišča posega v svojo neposredno, na zakon ali drug predpis oprto osebno korist ni izkazal v odnosu na njegove nepremičnine.

30. Tožnik pa je ugovarjal še temu, da mu bo z gradnjo onemogočen edini dostop do njegovih nepremičnin in je predlagal kot edini možen dostop že na ustni obravnavi 25. 4. 2017, da obvoz lahko poteka za njegove nepremičnine preko ceste E in preko kamionskega parkirišča (črna gradnja) preko parcel: 444/116, 444/7, 444/8, 444/9, 888/7, 888/8, 444/10, 888/2, 888/3, 888/5, 888/9, 888/0. 31. Sodišče ugotavlja, da drugotožnik navedenih trditev ni z ničemer izkazal. Organ je namreč predvidel obvoz do drugotožnikovih nepremičnin drugje, preko parcel 555/2, 888/4, 222/3, 888/5, 888/2 in 888/3, kar je navedeno že v 3. dopolnitvi projektne dokumentacije št. P-12/16, smotrnost navedenega obvoza je bila potrjena (tudi za kamionski prevoz) z elaboratom iz januarja 2018.17 Navedeno dokumentacijo je organ posredoval drugotožniku po pošti (v skladu z zahtevo drugotožnika z dne 2. 8. 2017 pa je posredoval dokumentacijo tudi na elektronski naslov sina drugotožnika, A. A., pri čemer drugotožnik ne prereka, da ne bi navedenih elektronskih pošt prejel). Vendar pa poštnih pošiljk drugotožnik ni prevzel in so se vrnile organu, kot razvidno iz upravnega spisa. Glede na navedeno ni utemeljen drugotožnikov ugovor, da mu navedena dokumentacija ni bila posredovana s strani organa. Drugotožnik pa zoper navedeno dokumentacijo ni imel pripomb vse do izdaje prvostopne odločbe (naknadno je posredoval pripombe po njeni izdaji, 12. 4. 2018, kjer pa zopet le pavšalno zatrjuje, da je že povedal, kje je zanj edini možni dostop). Sodišče pripominja, da organ ne rabi nenehno pozivati udeležence postopka, če imajo pripombe, temveč se pričakuje od njih, ko se jim posreduje dokumentacija, da se bodo v postopku izjavili ter s tem poskrbeli za svoje pravice in pravne koristi, to pa izhaja tudi iz tretjega odstavka 9. člena ZUP, zato v tem delu ni prišlo do kršitve drugotožnikove pravice do izjave. Drugotožnik torej ni imel ničesar pripomniti k navedeni dokumentaciji glede obvoza, ki mu je bila posredovana, zato je skladno z navedeno določbo ZUP lahko organ utemeljeno nanjo oprl svojo izdano odločbo. Sodišče v zvezi z dodatnim ugovorom drugotožnika o prekršitvi določb ZUP, saj organ v zvezi z elaboratom ni postavil izvedenca, drugotožniku pa naj bi bila v zvezi s postavitvijo izvedenca prekršena pravica do izjave, pojasnjuje, da je postavitev izvedenca dokaz, ki ga po ZUP izvede organ, če se pojavi dvom v strokovno rešitev, glede katere organ ne razpolaga z znanjem, da bi dilemo sam razrešil. V konkretni zadevi pa je elaborat – strokovno mnenje, ki je del projektne dokumentacije, izdelal projektant in ni šlo za izvedensko mnenje. Glede na to, da je organ predvidel primerno obvozno pot v času gradnje in jo še podkrepil z elaboratom, za omajanje navedene primernosti dovozne trase ni dovolj, da je drugotožnik pred tem zatrjeval, kaj je po njegovem pravilna rešitev dostopa, ki pa je ni izkazal, zoper navedeno dopolnitev in elaborat pa ni imel pripomb. Z izdelavo elaborata se je dokazno breme prevalilo na drugotožnika, ki pa ni z ničemer izkazal, da navedena dostopna pot iz elaborata za njegove nepremičnine ni možna. Zato v zadevi upravnemu organu ni bilo treba postaviti izvedenca (česar nihče v postopku tudi sicer ni predlagal), zato tudi v tem delu ni bila prekršena drugotožnikova pravica do izjave. Ker pa drugotožnik ni izkazal drugače, sodišče sledi kot pravilni predlagani obvozni trasi, potrjeni z elaboratom iz januarja 2018 in ugotavlja, da z navedeno odločitvijo organ ni posegel v lastninsko pravico drugotožnika. Zato sodišče tudi zaradi navedenega kot nepotrebnega ni opravilo na naroku predlaganega ogleda na kraju samem.

32. Ker drugotožnikov ugovor v tem delu ni utemeljen, je tudi jasno, da z nepopravo projekta PGD/PZI-1, dopolnitve št. P-12/16 (tako da bi bil viden obvoz po cesti E in preko kamionskega parkirišča (črna gradnja) preko parcel: 444/1, 444/7, 444/8, 444/9, 888/7, 888/8, 444/10, 888/2, 888/3, 888/5, 888/9, 888/0), kakor tudi ne z neprikazom na prilogi PGD/PZI št. G.O.10.8 puščice obvoza na parcelo 444/6 skozi drugotožnikov vhod preko prej navedenih parcel in ceste D ter z nepopravo slike 9 T. 1.1.10 prometni režim v času gradnje (jasna označitev z rumeno puščico dostopa preko ceste D in vseh prej navedenih parcel do parcele 444/6) ni prišlo do nepravilnosti in nezakonitosti izpodbijanega akta. Zato tudi sodišče sledi ugotovitvi tožene stranke, da je v zvezi s tem izkazana pravica graditi po 66. členu ZGO-1. 33. Sodišče še pripominja v zvezi z navedbo drugotožnika, da iz parcele 444/1 ni moč priti neposredno do parcel 888/2 in 888/3, da nikjer ne v gradbenem dovoljenju ne v elaboratu ni navedeno, da naj bi bil obvoz v času gradnje krožen. Taka zahteva tudi ne izhaja iz zakonskih določb. Drugotožnik pa ne prereka trditev, da je moč preko parcel 555/2, 888/4, 222/3, 888/5 (predvidena obvozna pot) indirektno priti do parcel 888/2 in 888/3. Iz drugotožnikove nepremičnine 444/6 (ki se jo držita drugotožnikovi parceli 444/3 in 444/8), pa je moč priti na parcelo 888/5 in potem naprej po obvozni trasi, kot razvidno iz potrdila GURS o prikazu parcel iz upravnega spisa.

34. Glede drugotožnikovega ugovora zoper toženkin sklep o nepodaljšanju roka za pripravo pripomb na prejeto dokumentacijo glede obvozne trase in elaborata sodišče ugotavlja, da je neutemeljen. Drugotožnik je namreč skladno z dogovorom s toženo stranko prejel navedeno dokumentacijo tudi po elektonski pošti (preko svojega sina, kot je sam zaprosil toženo stranko 2. 8. 2017), medtem ko sicer sam ni prevzel poštnih pošiljk, ki so navedeno dokumentacijo vsebovali in se je ta vrnila nazaj organu. S tem se šteje, da mu je bila vročena in je imel dovolj časa, da bi podal pripombe (v zvezi s prvo dokumentacijo že v oktobru 2017, v zvezi z elaboratom pa mu je bila posredovana (tudi po navedeni elektronski pošti) 29. 1. 2018 kot razvidno iz upravnega spisa), zato je tožena stranka z navedenim sklepom pravilno zavrnila drugotožniku rok za podajo pripomb. Sodišče pa sicer pripominja, da je drugotožnik v času, za katerega je sam menil, da je primeren za pripravo pripomb, podal le navedbe, da se z elaboratom ne strinja, saj je že povedal, kje je za njega edini možni dostop, s čimer tako ni podal novih navedb, kakor tudi ni predlagal dokazov za svoje trditve o tem, da je edini možen dostop do njegovih nepremičnin drugje.

35. Drugotožnik pa je še uveljavljal, da je njegova nepremičnina 444/6 odmaknjena le 0,1 m od predvidene gradnje. Meni, da je to dodatni razlog za nezakonitost izpodbijanega akta, saj je zakonsko predpisan odmik 4,00 m, ki ni bil spoštovan. Sodišče ugotavlja, da je že na ustni obravnavi projektant D. D. pojasnil, da je na območju dolvodno od novega prepusta prikazano, da se bo ureditev desne brežine morala prilagoditi obstoječi brežini, pri tem pa se bo minimalno posegalo v brežino oz. le splaniralo zemljino v primernem naklonu. Zagotovil je, da se v zemljišče s parc. št. 444/6 ne bo posegalo. Drugače drugotožnik ni izkazal, poleg tega pa iz navedene izjave projektanta izhaja, da se bo proti navedeni nepremičnini drugotožnika le splanirala brežina in na tem delu ne bo zgrajen prepust (le od gradnje pa bi moral biti zagotovljen predpisan odmik 4,00 m, pri čemer drugotožnik ne zatrjuje, da bi navedeni novozgrajeni prepust bil planiran bližje od 4,00 m glede na nepremičnino 444/6). Zato sodišče ugotavlja, da tudi v zvezi z navedenim izdani akt ni nezakonit in da je tudi v tem delu izkazana pravica graditi po 66. členu ZGO-1. 36. Sodišče se strinja s trditvijo drugotožnika, da v obravnavani zadevi ne gre za rekonstrukcijo, temveč za odstranitev obstoječega prepusta in izgradnjo novega, na kar pa je opozoril v prvotnem postopku že drugostopenjski organ in tudi zaradi navedenega prvotno gradbeno dovoljenje odpravil ter naložil organu, da se navedeno popravi, kar je organ tudi storil in v zvezi s tem naložil investitorju, da je popravil projektno dokumentacijo.

37. Glede zahtev drugotožnika, da naj se gradbena dela izvajajo z zalivanjem z vodo, da se prepreči prašenje in škodo na drugotožnikovih nepremičninah ter da naj bi v izpodbijanem aktu moralo biti tudi navedeno, da se investitor obveže, da je za vso škodo, ki bi eventualno nastala na njegovih nepremičninah, kazensko in materialno odgovoren, nadalje še, da projekt ne predvideva obveščanja o začetku gradnje, sodišče ugotavlja, da ne sodijo med obvezne sestavine gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1. Sodišče se sicer strinja z nadaljnjim stališčem drugotožnika, da je treba strokovno urediti tudi brežino ter strugo, da bodo njegove nepremičnine popolnoma zaščitene pred vplivi pretoka vode in da se ne bo zaradi velike količine vode pojavljala škoda in negativni vplivi na njegovih nepremičninah, kakor tudi nadalje, da naj bi se takoj vzpostavili telekomunikacijski vodi, ko bo prišlo do njihove prekinitve, vendar pa tudi vse navedeno ne sodi med sestavine gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1. Sodišče pojasnjuje, da bo drugotožnik morebitno škodo in varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem zaradi navedenega lahko uveljavljal zoper investitorja s tožbami po določbah Stvarnopravnega zakonika (prim. prvi odstavek 99. člena) oz. Obligacijskega zakonika (prim. prvi in drugi odstavek 133. člena) pred sodišči splošne pristojnosti.

38. Drugotožnik je zahteval še, da naj se v projektno dokumentacijo vriše njegov telefonski priključek, pri čemer je že na ustni obravnavi upravnega postopka projektant D. D. pojasnil, da je drugotožnikov priključek prikazan v načrtu telekomunikacijskih vodov in je upoštevan v projektu, pridobljeno je tudi soglasje Telekoma Slovenije d. d., zoper navedeno pa v nadaljevanju ustne obravnave drugotožnik ni ugovarjal in ne izkazal drugače, zato sodišče ugotovitvi projektanta sledi.

39. Sodišče v zvezi z ugovorom prvotožnika še pripominja, da se izpodbijani akt da preizkusiti, saj ima vse sestavine za izdajo gradbenega dovoljenja po ZGO-1, prav tako njegov izrek ni napačen in nezakonit. 40. Ker so torej drugotožnikovi ugovori neutemeljeni, sodišče ugotavlja, da je neutemeljen tudi drugotožnikov ugovor glede izločitve celotne upravne enote na čelu z načelnico, ker ni izkazal (to pa tudi sicer ne izhaja iz upravnega spisa), da bi delovali nepristransko in nezakonito.

**Sklepno**

41. Glede tožbenih navedb vseh treh tožnikov, da bi se moral izpodbijani akt izreči za ničnega iz razlogov po 279. členu ZUP, sodišče ugotavlja, da tožniki niso niti navedli razlogov, zaradi katerih bi bil izpodbijani akt ničen. Sodišče pa ugotavlja, da iz podatkov spisov in upravnih spisov ne izhaja, da bi bil podan kateri izmed razlogov 279. člena ZUP18 za ničnost izpodbijanega akta.

42. Posledično se sodišče strinja s toženo stranko, da je gradnja skladna z določbami Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova – Nazarje ter ZGO-1, da je investitor izkazal pravico graditi, da projektant izpolnjuje pogoje za projektanta, odgovorni projektanti pa pogoje za odgovorne projektante v smislu določb ZGO-1, da so pridobljena vsa predpisana soglasja, da ima PGD vse sestavine, ki jih določa ZGO-1 in podrobneje opredeljuje Pravilnik o projektni dokumentaciji, da so poravnane vse z zakonom določene dajatve in prispevki ter da so izpolnjeni vsi pogoji, kot jih določa ZGO-1 v 66. členu ter da je organ upošteval vsa navodila drugostopenjskega organa ob vrnitvi zadeve v ponovni postopek. Po mnenju sodišča tako iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki so za izdajo gradbenega dovoljenja predpisani v 66. členu ZGO-1, ugovori tožnikov pa so nedovoljeni oz. neutemljeni, zato sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pravilno in zakonito izdala izpodbijani upravni akt. 43. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe (dopolnjen po drugostopenjskem organu) pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka:**

44. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Gradnja prve faze infrastrukturnega omrežja je bila izvedena na podlagi gradbenega dovoljenja št. 351-38/2009- 1216 z dne 22. 4. 2009, zanjo je bilo pridobljeno tudi uporabno dovoljenje št. 351-26/2010-20- 1265 z dne 19. 11.2010. Obe dovoljenji je izdala Upravna enota Mozirje. 2 Pravilno sicer 888/6, vendar pa je napačno označbo 888/10 uporabil že prvotožnik v svojem dopisu z dne 17. 9. 2018 za vročitev prvostopenjske odločbe. 3 V nadaljevanju obrazložitve bo sodišče opustilo navedbo k.o. navedenih zemljišč, saj imajo vsa obravnavana zemljišča k.o. ... – .... 4 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 5 Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje izpodbijanega akta. Nova dejstva in dokazi se lahko upoštevajo le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti v postopku izdaje upravnega akta. 6 Gl.: Janez Čebulj in ostali: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga, Uradni list RS, Ljubljana 2020, str. 334 - 344. 7 Prim. sodbe I U 1721/2019 z dne 26. 11. 2020, II U 151/1018 z dne 2. 12. 2020 in III U 163/2019 z dne 1. 4. 2021. 8 Prim. sodbo I Ips 489/2005 z dne 12. 3. 2005. 9 Prim. odločbo U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011 in Up 741/12 z dne 2. 7. 2015. 10 Iz upravnega spisa je razvidno, da sta obe pritožbi vsebovali le navedbo pritožba in podpis pritožnika, brez vsakršnih navedb. 11 Sodišče pripominja, da ima prvotožnik neposredni dostop s svoje parcele 888/6 na obvozno nepremičnino s parc. št. 888/5 (sodišče pripominja, da na to ne morejo vplivati naknadna gradbena dela prvotožnika, kot je na naroku zatrdil župan, da jih je v nasprotju z OPN izvajal prvotožnik (stran 10 zapisnika prepisa zvočnega posnetka)), tretjatožnica pa ima zaradi lege svojih nepremičnin dostop do javne ceste preko parc. št. 444/6 (ki je sicer v lasti moža zakonite zastopnice tretjetožnice, ki pa jo očitno (kot razvidno iz načrta parcel iz upravnega spisa) uporablja tudi za dostop do parc. št. 444/9 - v tožbi namreč zatrjuje, da je to njen edini možen dostop do javne ceste) in nato do obvozne nepremičnine s parc. št. 888/5, oba pa nato naprej na obvozni nepremičnini s parc. št. 888/3 in 888/2, za katere je investitor pridobil služnostno pravico za čas gradnje navedenega prepusta). 12 Glej odločbo Ustavnega sodišča RS Up-741/12 z dne 2. 7. 2015. 13 Prim. sodbe II U 151/1018-11 z dne 2. 12. 2020, I U 1721/2019-14 z dne 26. 11. 2020 in III U 163/2019-19 z dne 1. 4. 2021. 14 Prim. sodbo I Ips 489/2005 z dne 12. 3. 2005. 15 Glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-741/12-21 z dne 2. 7. 2015 (8. točka obrazložitve), prim. tudi sodbo tega sodišča I U 1359/2018 z dne 11. 6. 2019. 16 Na navedeni nepremičnini je tudi sicer predvidena gradnja betonskega propusta, kot razvidno že iz I.1. točke izreka izpodbijanega akta, zato preko njega zagotovo dostop do drugotožnikovih nepremičnin ne bi bil možen v času gradnje. 17 Jasno je, da navedenega elaborata drugotožnik ni mogel prejeti v oktobru 2017, saj je bil izdelan januarja 2018. V oktobru 2017 pa mu je organ pošiljal 3. dopolnitev projektne dokumentacije št. P-12/16. 18 Po tej določbi se za nično izreče odločba: 1. ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v zadevi, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku; 2. ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu; 3. ki je sploh ni mogoče izvršiti; 4. ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila; 5. ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja; 6. v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. (2) Pod pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko izreče za ničnega tudi sklep, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih.