Jedro

Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe in predhodna odločitev o njegovi zavrnitvi (ali ugoditvi) ne ovirata obravnavanja novega predloga za izdajo začasne odredbe. Nov predlog z drugo vsebino, ali utemeljen s spremenjenimi okoliščinami, je dopusten. Tožnica je s ponovnim predlogom za izdajo začasne odredbe zahtevala drugačno (dopolnjeno) sredstvo zavarovanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženkin ugovor zoper sklep o izdani začasni odredbi za zavarovanje denarne terjatve, s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin z ID znaki parcela ... *70/2, parcela ... 683/4, parcela ... 686/2 in parcela ... 683/3 do deleža ½.

2. Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je sodišče sledilo le trditvam tožnice, njenega ugovora pa ni upoštevalo. Gre za izrazito naklonjenost eni od pravdnih strank, s čimer je kršena pravica strank do enakopravnega obravnavanja. Ugotovitev sodišča, da naj bi M. M. obljubljal poplačilo V. D., izhaja le iz pavšalnih in neizkazanih navedb tožnice. V. D. je upnik do zapustnika in je njegova terjatev zavarovana na nepremičninah zapustnika. Navedeni upnik ni upnik A. in M. M., ampak izključno zapustnika, kar izhaja iz listin v spisu. V zemljiški knjigi so vpisane hipoteke upnikov na nepremičninah zapustnika. Zgolj te je na poziv zapuščinskega sodišča priznala kot verjetne. To dejstvo ne pomeni samovoljnega odtujevanja in poplačila upnikov. Dediščine ni prejela, ker bi se A. in M. M. odpovedala dediščini v njeno korist. Pridobila jo je izključno na podlagi oporoke zapustnika. Terjatev tožnice do A. M. glede na listine in zaključen stečajni postopek ne obstaja več. Podana je litispendenca, saj je sodišče o identičnem zahtevku tožnice že odločalo in ga zavrnilo. Sodišče tudi ni ocenilo vseh relevantnih okoliščin primera. Ob nastanku tožničine terjatve do dolžnikov je bila sama še otrok, zato ji niso znani odnosi med tožnico in dolžnikoma.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, skupaj s stroškovno posledico.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je predlog za izdajo začasne odredbe podala že ob vložitvi tožbe, vendar ga je sodišče prve stopnje zavrnilo. Ugotovilo je, da je predlog nepopoln zaradi pomanjkljivo predlaganega sredstva zavarovanja, s katerim ni mogoče doseči njegovega namena. Ob ponovni vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe je sodišče prve stopnje temu ugodilo. Pritožbeni očitek o obstoju litispendence ni utemeljen. Za presojo o tem, ali o strankini identični zahtevi za sodno varstvo že teče postopek oziroma je bilo o njej že pravnomočno odločeno, sta pomembna tako obseg in vsebina predlaganega zavarovanja kot tudi zatrjevano dejansko stanje, na katerem temelji predlog za izdajo začasne odredbe. Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe in predhodna odločitev o njegovi zavrnitvi (ali ugoditvi) ne ovirata obravnavanja novega predloga za izdajo začasne odredbe. Nov predlog z drugo vsebino, ali utemeljen s spremenjenimi okoliščinami, je dopusten. Tožnica je s ponovnim predlogom za izdajo začasne odredbe zahtevala drugačno (dopolnjeno) sredstvo zavarovanja. Hkrati je zatrjevala tudi spremenjene okoliščine, saj je zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin, na katerih temelji sredstvo zavarovanja, postala toženka. S tem je bila spremenjena vsebina tožničinega predloga, sodišče prve stopnje pa je o njem utemeljeno odločalo.

6. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišče prve stopnje je tudi pravilno, s stopnjo verjetnosti, ugotovilo predpostavki iz prvega in drugega odstavka 270. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je s stopnjo verjetnosti izkazano, da tožničina terjatev obstoji ter da je izkazana subjektivna nevarnost, da bo zaradi ravnanja toženke uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, če ne bo zavarovana z začasno odredbo.

7. Pritožba očita naklonjenost sodišča prve stopnje tožnici pri odločanju. Sodišče prve stopnje je ravnalo v skladu z načelom proste presoje dokazov (8. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in ugotovilo, da je predlog za izdajo začasne odredbe utemeljen kljub toženkinim ugovornim navedbam. V postopku zavarovanja zadošča, da se odločilna dejstva ugotovijo s stopnjo verjetnosti. Strožji dokazni standard (prepričanja) je potreben šele pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Tožnica je terjatev do dolžnikov A. in M. M. izkazala s (z visoko) stopnjo verjetnosti, saj je predložila listinske dokaze - sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 130/2006-II in sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani In 550/2008 ter 3191 In 826/2005. V zvezi z nevarnostjo, da bo poplačilo terjatve onemogočeno ali oteženo, pa je zatrjevala, da je M. M., ki v resnici upravlja s toženkinim podedovanim premoženjem, upniku D. V. obljubil delno poplačilo terjatve in da bo denar za poplačilo pridobil s prodajo toženkinih podedovanih nepremičnin. Da D. V. ni zgolj zapustnikov upnik, je tožnica izkazala s predložitvijo sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani 2890 In 350/2000. Toženka s pritožbo prereka, da bi navedeno dejstvo zadostovalo za utemeljitev nevarnosti za poplačilo terjatve in meni, da sodišče prve stopnje protispisno ugotavlja, da toženka nekritično priznava tudi druge terjatve. Navedeno ne drži. Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa, oprtih na sklep o dedovanju izhaja, da je toženka že v zapuščinskem postopku priznala terjatev J. in M. F., za katero je sodišče prve stopnje ocenilo, da je njen obstoj vprašljiv. Ob tem gre upoštevati tudi dejstvo, da toženka drugega premoženja za poplačilo terjatev, razen podedovanega, nima. Glede na vse navedene okoliščine je s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da obstaja nevarnost, da bo uveljavitev tožničine terjatve onemogočena ali precej otežena.

8. Toženka s pritožbenimi navedbami o tem, da je dediščino prejela izključno na podlagi oporoke, da ne gre za neodplačno razpolaganje v njeno korist, da terjatev tožnice do A. M. ne obstoji, ker je bila slednja v postopku osebnega stečaja, in da za terjatev tožnice do A. in M. M. ni vedela, ne more uspeti. Gre za nasprotovanja tožničini tožbi na izpodbijanje dolžnikovih pravdnih dejanj, kar se bo presojalo v nadaljevanju pravdnega postopka. Postopek v okviru začasne odredbe ni namenjen ugotavljanju (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka, temveč je omejen le na presojo pogojev iz 270. člena ZIZ. Kot že zgoraj pojasnjeno, pa morajo biti relevantna dejstva izkazana (le) s stopnjo verjetnosti.

9. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker pravdni postopek v predmetni zadevi še ni končan, je odločitev o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo (šesti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).