Jedro

Ko za oprostitev plačila sodnih taks kot stranka v postopku zaprosi otrok, se pri presoji njegovega premoženjskega stanja ne upošteva premoženjsko stanje staršev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se predlogu tožnice za oprostitev plačila sodne takse ugodi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodne takse.

2. Zoper sklep se brez navedbe pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za oprostitev plačila sodnih taks v celoti ugodi. V pritožbi navaja, da je dijakinja G., brez lastnih prihodkov, ki živi v stanovanju, ki ni njena last, preživljati pa sta jo dolžna toženca. Dejstvo, da sta jo toženca dolžna preživljati, pa ne pomeni, da se v zvezi z oprostitvami plačila sodnih taks upošteva njuno premoženjsko stanje. Pri utemeljenosti predloga za taksno oprostitev sodišče upošteva le premoženjsko stanje pravdne stranke, ki predlaga oprostitev, torej polnoletnega otroka, ne pa njegovih staršev (primer sklep VSL II Cp 112/2001, VSL sklep II Cp 308/2004). Tožena stranka ne glede na morebitno kolizijo interesov v tem postopku namreč ni zavezanka za plačilo sodne takse in je ni dolžna plačevati niti za tožnico. Po sodni praksi se med družinske člane, ki se preživljajo s sredstvi taksnega zavezanca, štejejo osebe, za katere obstaja zakonska dolžnost preživljanja. Ker sta toženca dolžna preživljati njo in ne obratno, med družinske člane ni mogoče šteti tožničine matere.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Oprostitev plačila sodne takse je urejena v prvem in četrtem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah(1) (ZST-1). V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZST-1 se oprosti plačila sodnih taks le stranko, ki bi se ji s plačilom taks občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pri odločanju o oprostitvi sodne takse mora sodišče med drugim upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov. Upoštevati mora tudi število oseb, ki jih stranka preživlja (četrti odstavek 11. člena ZST-1).

5. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožnica dijakinja, ki ne prejema nikakršnih dohodkov in je oseba, ki jo preživljajo drugi.

6. Za ugotovitev vrednostnih mej, v okviru katerih je stranka upravičena do oprostitve plačila sodnih taks, se smiselno uporabljajo določbe 13. člena ZBPP(2), ki odkazuje na uporabo Zakona o socialnem varstvu (ZSV) glede minimalnega dohodka. ZSV je v 26. členu opredelil tudi, kdo so „družinski člani“. V družino prosilca za socialno pomoč tako sodi tudi njegov otrok (dokler ga je prosilec dolžan preživljati). V obratnem primeru, ko je torej otrok prosilec za socialno pomoč, pa starši ne štejejo v njegovo družino, saj takšne določbe v 26. členu ZSV ni bilo(3). Poleg tega pa tudi določilo prvega odstavka 11. člena ZST-1 govori o premoženjskem stanju stranke in ne morebiti tistega, ki jo je dolžan preživljati. Ker je torej za presojo premoženjskega stanja tožnice odločilno le njeno premoženjsko stanje (4) in ker slednja nima lastnih sredstev za preživljanje, niti nobenega lastnega premoženja, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in v skladu s 3. točko 365. člena ZPP izpodbijani sklep spremenilo tako, da je njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodilo.

(1) Uradni list RS, št. 37/2008, 97/2010

(2) Zakon o brezplačni pravni pomoči: Uradni list RS, št. 48/2001, 50/2004, 23/2008

(3) Omenjeni člen je bil z dnem 9.8.2010 razveljavljen, uporabljal pa se je do 31.12.2011 (Uradni list RS, št. 61-3350/2010 in 40-1911/2011). Kljub temu je njegova vsebina še zmeraj ustrezna orientacija pri razumevanju obravnavanih razmerij.

(4) Glej tudi odločbo VSL II Cp 3967/2011 z dne 20.6.2012