Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj: - ali je sodišče v konkretnem primeru prekoračilo tožnikovo trditveno podlago; - ali je pravnomočna odločitev o obstoju odškodninske odgovornosti toženkinega zavarovanca materialnopravno pravilna.
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj: - ali je sodišče v konkretnem primeru prekoračilo tožnikovo trditveno podlago; - ali je pravnomočna odločitev o obstoju odškodninske odgovornosti toženkinega zavarovanca materialnopravno pravilna.
1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je toženka tako objektivno kot tudi krivdno odgovorna tožniku za škodo, utrpelo v škodnem dogodku z dne 22. 10. 2012; da bo o višini tožbenega zahtevka iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo odločalo po pravnomočnosti vmesne sodbe.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo izpodbijano vmesno sodbo.
3. Zoper to sodbo je toženka na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj, (1) ali je sodišče v konkretnem primeru prekoračilo trditveno podlago in (2) ali je odločitev sodišča druge stopnje o obstoju odgovornosti njenega zavarovanca materialnopravno pravilna. Meni, da izpodbijana odločitev odstopa od prakse višjih sodišč in Vrhovnega sodišča RS. Opozarja, da odločitev o tem, da je delavec opravljal objektivno nevarno delo in da mora biti delovno okolje urejeno tako, da delavcu zagotavlja varnost in ne ogroža njegovega zdravja, sloni na dejstvih, ki jih tožnik ni pravočasno zatrjeval. Nikoli ni trdil, da je opravljanje njegovega dela nevarna dejavnost, niti tega, da delodajalec ni v zadostni meri poskrbel za varne pogoje dela. Nobenih pravočasnih trditev tudi ni bilo o tem, da bi moral biti tožnik dodatno opozorjen na neobičajen teren, ki naj bi bil poleg naklona še spolzek. V zvezi s krivdno odgovornostjo se je tožnik skliceval zgolj na to, da morajo biti tla, kjer delavec dela, varna, njegova oprema pa primerna. Glede tega je očitek konkretiziral zgolj s trditvijo, da so bili njegovi čevlji neprimerni, ki pa se je izkazal za neutemeljenega. Tožnik ni pojasnil, zakaj naj bi bila trava, mokra od prejšnjega dne, nevarna, oziroma zakaj naj bi pomenila nadpovprečno nevarnost, večjo od običajne. Sodišče je kršilo 7. člen ZPP in prvi odstavek 286. člena istega zakona, kar potrjujeta odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 1100/2007 z dne 13. 1. 2011 in Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1888/2012 z dne 9. 1. 2013. Toženka poudarja, da je košnja trave običajno opravilo, ki se izvaja zelo pogosto in pri kateri je ob povprečni skrbnosti možnost poškodb majhna. Košnjo trave z nitkarico je mogoče nadzorovati in obvladovati tudi v primeru, če je teren strmejši in moker, le delavec mora ravnati po pravilih stroke. V konkretnem primeru je bilo travnato območje res nekoliko nagnjeno, vendar še zdaleč ne tako strmo, da bi bila to ena izmed okoliščin, ki bi košnjo naredila nevarno. Sama tožnikova poškodba tudi ni neposredno povezana s kosilnico nitkarico, temveč s hojo po mokri travi, ki je ni moč opredeliti za nevarno. Delodajalec je tožniku priskrbel ustrezno delovno opremo, dal mu je tudi navodila, kdaj naj kosi na spornem terenu. Košnja z nitkarico na tem terenu je običajna, saj je košnja s traktorsko roko tu zelo vprašljiva, ker ta ne bi segala tako visoko. Toženka opozarja, da ne razpolaga s sodbami iz zadev s popolnoma identičnim dejanskim stanjem, primeroma pa navaja odločbe, v katerih je Vrhovno sodišče RS obravnavalo standard nevarnega dela oziroma dejavnosti in v katerih je glede nevarnejših opravil od tega, ki ga je opravljal tožnik, odločilo, da ne pomenijo nevarne dejavnosti v smislu določil Obligacijskega zakonika - OZ (II Ips 314/2004 z dne 12. 10. 2005, II Ips 220/2011 z dne 30. 5. 2013 in II Ips 202/2011 z dne 6. 6. 2013).
4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.
5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).