Jedro

V primeru, ko tožnik uveljavlja regres za povračilo zneskov odškodnin, izplačanih več oškodovancem, se pri ugotavljanju revizije vrednost spornega predmeta presoja po vrednosti plačila vsakemu oškodovancu posebej.

Izrek

Revizija se zavrže. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Pravni prednik tožencev C. G. je tožniku dobavil jajca, iz katerih je le-ta v svojem gostinskem obratu pripravil majonezo in druge jedi, s pripravljeno hrano pa so se od 5. do 7. julija 1994 zastrupili potrošniki in oboleli za t.i. alimentarno toksikoinfekcijo, ki jo je povzročila bakterija Salmonela enteritidis. Oškodovanci so od tožnika zahtevali plačilo odškodnine. Le-ta je 31. 5. 2001 osmim tožnikom izplačal odškodnino v znesku 1.600.000 SIT, kasneje pa še M. P. 95.000 SIT, M. P. 480.000 SIT, A. F. 300.000 SIT in S. Š. 650.000 SIT, nastali pa so mu tudi pravdni stroški v znesku 348.406 SIT. Tožnik v tem pravdnem postopku z regresnim zahtevkom zahteva povračilo izplačanih odškodnin in pravdnih stroškov, ker da je za škodo, nastalo zaradi dobave okuženih jajc, v celoti odgovoren prednik tožencev. Z zahtevkom je uveljavljal plačilo 3.473.406 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne od izplačila posameznih odškodnin oziroma stroškov, in sicer od zneska 348.406 SIT od 19. 5. 2001 dalje do plačila; od zneska 1.600.000 SIT od 1. 6. 2001 dalje do plačila, od zneska 95.000 SIT od 16. 11. 2001 dalje do plačila; od zneska 650.000 SIT od 1. 6. 2003 dalje do plačila, od zneska 480.000 SIT od 2. 9. 2003 dalje do plačila in od zneska 300.000 SIT od 21. 10. 2003 dalje.

2. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da sta za nastalo škodo soodgovorna tožnik in prednik tožencev C. G. v razmerju 80 : 20. Regresnemu zahtevku je zato ugodilo v obsegu 20 % izplačanih odškodnin in pravdnih stroškov ter tožencem (dedičem po prvotnem tožencu) naložilo v plačilo znesek 694.681 SIT in zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov od zamude dalje (I. točka). V ostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka) ter odločilo o stroških pravdnega postopka (III. točka).

3. Sodišče druge stopnje je zaključilo, da med ravnanjem prednika tožencev in nastalo škodo ni podana pravnorelevantna vzročna zveza. Pritožbi tožencev je zato ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu spremenilo, tako da je zavrnilo tudi ta del zahtevka. Pritožbo tožnika je zavrnilo in v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper navedeno odločitev je tožnik vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga ugoditev reviziji ter spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo sojenje.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/07 – ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP), ki je nanjo odgovorila. V odgovoru predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, ki je v premoženjskih sporih glede na določbo drugega odstavka 367. člena ZPP dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000. SIT). Z izpodbijano pravnomočno sodbo je bil zahtevek tožnika, ki ga je uveljavljal kot regresni upravičenec, zavrnjen za znesek 14.494,27 EUR (prej 3473.406 SIT) s pripadki. V primeru, ko tožnik uveljavlja regres za povračilo zneskov odškodnin, izplačanih več oškodovancem, se pri ugotavljanju dovoljenosti revizije vrednost spornega predmeta presoja po vrednosti plačila vsakemu oškodovancu posebej(1). Regresni zahtevek namreč temelji na toliko dejanskih podlagah, kolikor je oškodovancev. Če pa imajo zahtevki različno podlago, se po drugem odstavku 41. člena ZPP, dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

8. V tej pravdi vtoževani znesek 3.473.406 SIT po notranji strukturi predstavlja vsoto odškodnin, izplačanih dvanajstim oškodovancem: 65.000 SIT S. B., 95.000 SIT J. J., 250.000 SIT V. B., 390.000 SIT P. B., 200.000 SIT F. M., 400.000 SIT M. Š., 100.000 SIT Z. K., 100.000 SIT B. K. (kar skupaj znese 1.600.000 SIT), 95.000 SIT M. P., 480.000 SIT M. P., 300.000 SIT A. F. in 650.000 SIT S. Š.. Poleg tega tožnik zahteva še povrnitev pravdnih stroškov v znesku 384.406 SIT. Ker noben od navedenih zahtevkov sam po sebi ne presega spodnje meje za dovoljenost revizije, tj. zneska 1.000.000 SIT oziroma sedaj 4.173,93 EUR, revizija ni dovoljena, zaradi česar jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

9. Ker tožnik z revizijo ni uspel, sam krije svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člen ZPP). Enako velja za tožence, saj z odgovorom, v katerem so po nepotrebnem vsebinsko odgovarjali na revizijske navedbe, niso pripomogli k odločitvi (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj odločbe II Ips 618/2007 z dne 21. 5. 2009, III Ips 13/2004 z dne 29. 11. 2005 in II Ips 554/2008 z dne 27. 5. 2010.