Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožbene trditve, da je upnik v izvršilnem postopku predlagal odlog izvršbe ter trditev, da je bil med upnikom in dolžnikom sklenjen dogovor o drugačnem poplačilu in da dolg posledično še ni zapadel, so v postopku, ko se odloča le o zaznambi izvršbe ter vknjižbi hipoteke, neupoštevne.
Ker vprašanje stroškov postopka v ZZK-1 ni urejeno, se v zvezi s tem uporablja ZNP. Po 1. odstavku 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
Udeleženca sama nosita stroške pritožbe oziroma odgovora na pritožbo.
(1.) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi sklepa o izvršbi, ki ga je dne 9.10.2008 izdalo Okrajno sodišče v Domžalah v izvršilnem postopku pod opr.št. In 93/2008, in obvestila istega sodišča z dne 13.10.2008, pri nepremičninah v lasti oziroma solasti pritožnika, ki so navedene v izreku izpodbijanega sklepa, dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke za terjatev v višini 1.474,56 EUR s pripadki, v korist upnika M. d.o.o. iz Ljubljane.
(2.) Zoper ta sklep je vložil pritožbo udeleženec R. S. (v izvršilnem postopku dolžnik). V bistvenem navaja, da za zaznambo, ki jo je opravilo sodišče, ni pogojev, saj je upnik v izvršilnem postopku sam predlagal odlog izvršbe do vključno 1.3.2011. Upnik in dolžnik sta poleg tega sklenila izvensodni dogovor o poplačilu terjatve in poplačilo odložila do vključno februarja 2011. Ta rok še ni iztekel. Vsako izvršilno dejanje, opravljeno pred 1.3.2011, je zato preuranjeno in ga je potrebno razveljaviti. Poleg tega je dolžnik poplačal večino dolga, po sklepu pa je sodišče odločilo o vpisu hipoteke z glavnico v višini 1.474,55 EUR s pripadki. Priglaša pritožbene stroške.
(3.) Na pritožbo je odgovoril udeleženec M. d.o.o. (v izvršilnem postopku upnik). Predlaga, da pritožbeno sodišče vloženo pritožbo zavrne kot neutemeljeno in opozarja predvsem na načelo formalnosti postopka. Priglaša stroške.
(4.) Pritožba ni utemeljena.
(5.) Sodišče prve stopnje je zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke dovolilo na podlagi 86., 87. in 88. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Po teh določilih zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odločilo zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino in sicer na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Ker z zaznambo izvršbe upnik pridobi na nepremičnini tudi hipoteko (2. odstavek 87. člena ZZK-1), zemljiškoknjižno sodišče v primeru, da zaznambo izvršbe dovoli, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke. Iz sklepa o izvršbi (priloga 1) je razvidno, da je bila zaradi izterjave denarne terjatve upnika, ki ima podlago v pravnomočni izvršljivi sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr.št. I P 509/97 z dne 18.11.2002, dovoljena izvršba na nepremičnine, ki so v lasti oziroma solasti pritožnika in so navedene v izreku sklepa, o tem pa je izvršilno sodišče obvestilo tudi zemljiško knjigo (list. št. 1).
(6.) Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiško knjigo (124. člen ZZK-1). Pri odločanju se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v pravilnost oziroma nepravilnost sklepa o izvršbi, prav tako pa tudi ne more upoštevati dejstev, ki so sicer stvar izvršilnega postopka in je za njihovo presojo pristojno izvršilno sodišče. Pritožbene trditve, da je upnik v izvršilnem postopku predlagal odlog izvršbe ter trditev, da je bil med upnikom in dolžnikom sklenjen dogovor o drugačnem poplačilu in da dolg posledično še ni zapadel, so torej v tem postopku, ko se odloča le o zaznambi izvršbe ter vknjižbi hipoteke, neupoštevne.
(7.) Ker je sodišče prve stopnje sicer pravilno presodilo, da so potrebne listine, ki so podlaga za vpis predložene in da tudi stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe in hipoteke oziroma da so pogoji za zaznambo izvršbe po 1. odstavku 86. člena ZZK-1 podani, je pritožbeno sodišče glede na navedeno zaključilo, da pritožba ni utemeljena. Na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 jo je bilo zato potrebno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje ter obenem dovoliti izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).
(8.) Vprašanje stroškov postopka v ZZK-1 ni urejeno in se zato v zvezi s tem uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). V nepravdnem postopku pa vsak udeleženec trpi svoje stroške (1. odstavek 35. člena ZNP). Iz tega razloga je pritožbeno sodišče odločilo stroških, kot izhaja iz izreka sklepa.