Jedro

Dolžnikova izpolnitev (prvotnemu upniku - odstopniku) pred obvestilom o odstopu terjatve je veljavna, z njo je dolžnik prost obveznosti, saj ni vedel za odstop.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugodilo dolžnikovemu ugovoru, razveljavilo sklep o izvršbi z dne 6.9.2006 opr. št. I in opravljena izvršilna dejanja, predlog za izvršbo zavrnilo ter v posledici neuspeha naložilo upniku, da dolžniku povrne izvršilne stroške. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je bil ugovor dolžnika zoper izdani sklep o izvršbi utemeljen, saj je položil dolgovani znesek z obrestmi pri sodišču, tedaj pa še ni vedel, da je terjatev odstopljena tretjemu, sedanjemu upniku. Zato je dolžnik prost obveznosti.

Zoper sklep se je upnik pritožil. Navaja, da je upnik dolžnika bila družba K. d.o.o.. Še pred izdajo sodbe, s katero je bila ugotovljena terjatev te družbe zoper dolžnika (sodba z dne 9.1.2002 opr. št. Pg) je družba K. celotno terjatev prodala I. B., torej sedanjemu upniku. To je bilo dolžniku vseskozi znano. Ta je bil in je še sedaj z družbo K. v poslovnih odnosih. Po pravnomočni sodbi dolžnik terjatve ni poravnal, šele tedaj, ko je sedanji upnik vložil v drugem postopku predlog za izvršbo skupaj s pogodbo o odkupu terjatve, dolžnik plačal terjatev družbi K. d.o.o., ki pa mu je plačani znesek vrnila s pojasnilom, da je terjatev predana I. B.. O tem je tudi pooblaščenec upnika odv. F. P. 1.8.2003 obvestil dolžnika. Dolžnik je bil že ob vložitvi upnikove pritožbe zoper sklep, izdan v izvršilni zadevi pod opr. št. I z dne 10.11.2003 Okrajnega sodišča v N. seznanjen, da je upnik, K. d.o.o. celotno terjatev po navedeni sodbi prodal I. B., saj je bil pritožbi priložen Aneks k pogodbi z dne 20.11.2003 in je ta dokaz sodišče imelo v spisu opr. št. I , a ga je očitno prezrlo. Najbolje pa seznanitev dolžnika z odstopom celotne terjatve dokazuje obvestilo, ki ga je dolžniku pisal odvetnik F. P. dne 1.8.2003. Dolžnik je obvestilo prejel in ga je celo sam priložil k ugovoru zoper navedeni sklep o izvršbi opr. št. I . Torej je bil obveščen o odstopu terjatve. Navedene listine se nahajajo v spisu oz. priložene v izvršilnem spisu, prilaga pa jih ponovno tudi upnik k tej pritožbi. Tako se dejansko izkaže upnikova (očitno pravilno dolžnikova) trditev, ki jo je podal v odgovoru na ugovor (očitno pravilno ugovoru), da ni bil obveščen o prodaji terjatve I. B. za golo laž in sprenevedanje. Zmotno je tudi navajanje sodišču, da je dolžnik prost obveznosti po sodbi Pg z dne 9.1.2002 s tem, ko je položil depozit. Z vložitvijo depozita je dolžnik le zaščiten pred obveznostjo plačila zakonskih zamudnih obresti, dolg glavnic in zakonskih zamudnih obresti pa še vedno obstaja, sicer bo dolžnik neopravičeno obogaten. Odločitev je tudi v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Od dolga, ki znaša glavnica in obresti približno 13.000.000,00 SIT, bi dolžnik plačal le toliko kolikor mu je bilo odtegnjeno po izvršbi opr. št. I in sicer v znesku 1.250.000,00 SIT. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, v veljavi naj se vzdrži izdan sklep o izvršbi in naloži dolžniku plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki jih upnik priglaša. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki prvostopenjskega sodišča. V postopku pod opr. št. I je namreč upnik uspel s predlogom le delno, in to le glede izterjave dela zneska glavnice in obresti v razmerju do navedene pravnomočne sodbe izdane v pravdnem postopku. To pa zato, ker je, kar je ocenilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, enako v predmetnem predhodnem izvršilnem postopku, in to po oceni pritožbenega sodišča pravilno, s pogodbo o odkupu terjatve pridobil sedanji upnik terjatev od družbe K. le v znesku 662.894,60 SIT, kot to določno izhaja iz točke 1 in 2 navedene pogodbe z dne 15.4.2001. Terjatev po sodbi je namreč bistveno višja (npr. tudi glavnica v znesku 1.325.490,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi,...). Res je pooblaščenec upnika obveščal dolžnika o odstopu terjatve, je pa dolžnik v listinah, ki jih tudi pritožnik omenja, opozarjal na določbe citirane pogodbe, iz katerih izhaja, da je bila odstopljena oz. prodana terjatev le v delu. Aneks k pogodbi je bil sklenjen šele dne 17.11.2003. Da bi zanj dolžnik vedel, torej za odstop celotne terjatve, upnik v odgovoru na ugovor ni trdil določno, ni npr. povedal, kot mu očita tudi prvostopenjsko sodišče, iz katere listine naj bi to izhajalo, v pritožbi je nekoliko bolj določen, a mu ni pritrditi. Sklicuje se na vloženo upnikovo pritožbo z dne 22.11.2003 v izvršilni zadevi pod opr. št. I Okrajnega sodišča v N. (list. št. 13 priloženega izvršilnega spisa), ki naj bi ji bil priložen tudi navedeni aneks, pri tem pa spregleda, da le ta ni bila posredovana dolžniku, kot izhaja tudi iz podatkov spisa, ter je sodišče prve stopnje zato utemeljeno sledilo dolžniku, ki je trdil, da do izdaje sklepa višjega sodišča z dne 26.10.2004, kjer so povzete upnikove navedbe glede vsebine navedenega aneksa (overjenega dne 20.11.2003), ni mogel vedeti za navedbe upnika v pritožbi o odstopu celotne terjatve z aneksom z dne 17.11.2003. Polog na depozit je bil namreč izvršen dne 16.3.2004, upnik pa ni izkazal, da bi do tedaj bil dolžnik s sklenitvijo tega aneksa seznanjen. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da je dolžnik položil znesek 13.704.647,00 SIT, opravilo obračun terjatve po navedeni sodbi, upoštevaje obstoječi dolg, z obrestmi nateklimi do položitve (ki je tudi v spisu in mu upnik konkretno niti ne oporeka). Glede na obrazloženo je tudi pravna razlaga sodišča prve stopnje pravilna, upoštevaje določbe 302. in 306. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ter 419. člena tega zakonika je dolžnikova izpolnitev (prvotnemu upniku - odstopniku) pred obvestilom o odstopu terjatve veljavna z njo je dolžnik prost obveznosti, saj ni vedel za odstop, s položitvijo dolgovane stvari pri sodišču je tako prost obveznosti, to velja seveda tudi za zamudne obresti ter so zato tudi trditve upnika, da je odločitev "v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja", neutemeljene, in tudi nadaljne trditve, da je še vedno dolžan dolžnik plačati "dolg glavnic in zakonskih zamudnih obresti, ker bo sicer dolžnik neupravičeno obogaten". Ker tudi uradoma upoštevnih kršitev pritožbeno sodišče ni zasledilo, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).