Jedro

Pogoj, da se nek spor rešuje na arbitražnem razsodišču, je namreč poleg obstoja arbitražnega sporazuma tudi, da gre za pravno razmerje, v zvezi s katerim stranke lahko sklenejo pogodbo o arbitraži. Spor o izključitvi družbenika po tretjem odstavku 501. člena ZGD-1 je statusni in ne premoženjskopravni spor, ki se nanaša na družbo, ustanovljeno po slovenskem pravu. O njem tudi glede na njegovo naravo ni mogoče doseči poravnave (gre za sodno izključitev, kar pomeni, da do izključitve pride šele s pravnomočnostjo sodne odločbe).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 571,18 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo ugovor, da je za odločitev o zahtevku pristojna arbitraža. Stranki sta sklenili Pogodbo o skupnem podjetju, v katerem sta za spore, povezane s to pogodbo ali njeno kršitvijo ter prenehanjem ali ničnostjo pogodbe dogovorili arbitražno pristojnost. V predmetni zadevi tožeča stranka uveljavlja izključitev družbenika na podlagi 501. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) iz razloga, ker jo tožena stranka ovira pri izvrševanju pravice do dostopa do informacij v družbi in zaradi preslepitve ter zlorabe zaupanja v zvezi s pravnim statusom opreme družbe. Za tako situacijo arbitražni sporazum ni bil sklenjen.

2. Zoper sklep se tožena stranka pritožuje in meni, da je interpretacija določbe Pogodbe, kakršno je uporabilo sodišče, napačna in pomanjkljiva. Pogodba namreč vsebuje tudi pravila za izključitev družbenika, po katerem lahko vsaka od strank v primeru nastanka tako imenovane "deadlock" situacije pozove drugo k prodaji deleža in z njo doseže takojšen dogovor o prodaji oziroma nakupu deleža. Iz vsebine je torej jasno, da Pogodba ureja pogodbeno izključitev družbenika iz družbe, situacije, v katerih je izključitev dovoljena, postopek in posledice izključitve. Ker je pogodbena izključitev družbenika urejena v Pogodbi, je torej dogovorjena arbitražna pristojnost. 3. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka pritrdila razlogom sodišča in predlagala zavrnitev pritožbe. Vztraja še, da zahtevek, kakršen je postavljen, ni premoženjskopravne narave, niti ni zahtevek glede katerega bi se stranki lahko poravnali, zato po določbi 4. člena Zakona o arbitraži (ZArbit) ne more biti predmet arbitražnega sporazuma.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi 27.8 Pogodbe o skupnem podjetju z dne 17.5.2013 (priloga A4) sta pravdni stranki dogovorili pristojnost Mednarodnega arbitražnega centra avstrijske Zvezne gospodarske zbornice na Dunaju za vsak spor, ki bi izhajal iz te Pogodbe ali bil povezan s kršenjem Pogodbe, prenehanjem ali ničnostjo Pogodbe. Stranki sta dogovorili tudi uporabo slovenske zakonodaje. Predmet tega spora je izključitev družbenika zaradi oviranja tožeče stranke pri dostopu do informacij in zaradi preslepitve ter zlorabe zaupanja v zvezi s pravnim statusom opreme družbe, to je izključitev po tretjem odstavku 501. člen ZGD-1. Celo v primeru, da bi šteli, da je pogodba s postopkom v primeru tako imenovane "mrtve točke" uredila pogodbeno izključitev, se tožeča stranka na mrtvo točko ne sklicuje. Predmet spora je sodna izključitev, ki je v ZGD-1 urejena kogentno1 in ki se ji družbenik ne more vnaprej odpovedati. Zahtevek torej ne temelji na pogodbi, temveč na zakonu, kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje.

6. Tožeča stranka pa že ves čas postopka tudi utemeljeno opozarja na določbo 4. člena ZArbit, ki ureja tako imenovano arbitrabilnost arbitražnega sporazuma po slovenskem pravu2, to je, kdaj je za nek spor mogoče dogovoriti arbitražo. Pogoj, da se nek spor rešuje na arbitražnem razsodišču, je namreč poleg obstoja arbitražnega sporazuma tudi, da gre za pravno razmerje, v zvezi s katerim stranke lahko sklenejo pogodbo o arbitraži. Spor o izključitvi družbenika po tretjem odstavku 501. člena ZGD-1 je statusni in ne premoženjskopravni spor, ki se nanaša na družbo, ustanovljeno po slovenskem pravu. O njem tudi glede na njegovo naravo ni mogoče doseči poravnave3 (gre za sodno izključitev, kar pomeni, da do izključitve pride šele s pravnomočnostjo sodne odločbe). Celo v primeru, da bi lahko šteli, da gre za spor v zvezi s Pogodbo, torej ni izpolnjen drugi pogoj za pristojnost arbitraže v predmetni zadevi.

7. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

8. Tožena stranka s pritožbo ni uspela in je tudi neuspešno uveljavljala ugovor sodne pristojnosti, zato mora nasprotni stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 571,18 EUR (tar.št. 21/2 Odvetniške tarife, 11. člen in drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife).

1 Družbenik jo lahko uveljavlja ne glede na to, ali je sicer dogovorjena tudi "pogodbena" izključitev. 2 Stranki sta, kot rečeno, v Pogodbi dogovorili uporabo slovenskega prava. 3 Tretji odstavek 1051. člena Obligacijskega zakonika.