Jedro

V skladu z 280. členom OZ mora biti obveznost izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodbe med upnikom in dolžnikom ali jo je določil sam upnik. Izpolnitev je veljavna tudi, kadar je opravljena tretjemu, če jo je upnik pozneje odobril ali če jo je izkoristil.

Izvršba mora biti učinkovita in opravljena brez zavlačevanja, zakon pa mora zlasti upoštevati interes upnika, da se zagotovi učinkovitost izvršbe. Ustavni pomen načela enakopravnosti in test sorazmernosti morata imeti v izvršilnem postopku drugačen pomen kot na primer v ureditvi pravdnega postopka. Odlog izvršbe pomeni zastoj v stadiju opravljanja izvršbe, zato ga je treba urediti omejitveno. Za odlog izvršbe morajo biti izpolnjeni strogi pogoji, sicer bi bila izvotljena pravica do sodnega varstva. Določba ZIZ še ne utemeljuje zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na dom dolžnika zaradi izterjave relativno nizke terjatve. Upoštevati je namreč treba okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera, to je tudi dejstvo, da se na isto dolžnikovo nepremičnino vodi več izvršb za terjatve, katerih skupna vrednost pa ni več majhna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijanih I., II. in IV. točki izreka potrdi.

II. Upnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 5. 5. 2017 v delu, ki se nanaša na plačilo zneska 3.000,00 EUR (I. točka izreka), zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe (II. točka izreka), izvršbo utesnilo za plačane zneske (III. točka izreka) in odločilo, da je dolžnik dolžan upnici povrniti stroške tega postopka v znesku 793,76 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2.Zoper I., II. in IV. točko izreka dolžnik po svojem pooblaščencu vlaga pravočasno pritožbo. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi in izvršbo ustavi.

3.Upnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6.V skladu z določbo 17. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Izvršilni naslov je kvalificirana javna listina, na podlagi katere je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve, ki je v njem ugotovljena. Izvršilni naslov je tudi izvršljiv notarski zapis. Sodišče dovoli izvršbo na podlagi notarskega zapisa, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla (2. točka prvega odstavka 17. člena ZIZ v zvezi z 20.a členom ZIZ). Zapadlost terjatve se dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Notar stranke opozori, da lahko, namesto dokazila o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, upnik pooblasti notarja, da zapadlost sporoči dolžniku. Pisna izjava upnika oziroma sporočilo notarja se vroča priporočeno po pošti.

7.Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. V skladu z načelom formalne legalitete izvršilno sodišče ne sme posegati v obstoječ izvršilni naslov (ki ni razveljavljen, odpravljen ali izrečen za ničnega) oziroma presojati njegove materialnopravne veljavnosti in pravilnosti. Upoštevajoč notarski zapis, ki v konkretni zadevi predstavlja izvršilni naslov, kot upnica nastopa A. A. Kot je bilo dolžniku že pojasnjeno, v izvršilnem postopku dolžnik njene aktivne legitimacije ne more uspešno izpodbiti. Navedbe dolžnika v smeri fiktivnega nastopanja upnice ter storjenih kaznivih dejanj s strani družbe B. d.o.o. in C. C., za ta postopek tako niso pravno pomembne.

8.Dolžnik pravilne izpolnitve svoje obveznosti ni izkazal. V skladu z 280. členom Obligacijskega zakonika mora biti obveznost izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodbe med upnikom in dolžnikom ali jo je določil sam upnik. Izpolnitev je veljavna tudi, kadar je opravljena tretjemu, če jo je upnik pozneje odobril ali če jo je izkoristil. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje zaključilo, da dolžnik s svojim zaslišanjem in s predloženimi dokazili v okviru svojega dokaznega bremena ni uspel dokazati, da je bilo plačilo v višini 3.000,00 EUR opravljeno na račun izterjevane terjatve. S takšnim stališčem in razlogi zanjo se strinja tudi sodišče druge stopnje in jim pritrjuje. Sodišče prve stopnje je v zadostni meri obrazložilo svoje razloge, zakaj dolžniku ni sledilo. V sprejeto dokazno oceno sodišče druge stopnje nima pomislekov.

9.Obširno je sodišče prve stopnje obrazložilo tudi svojo odločitev o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog izvršbe. Izvršba mora biti učinkovita in opravljena brez zavlačevanja, zakon pa mora zlasti upoštevati interes upnika, da se zagotovi učinkovitost izvršbe. Ustavni pomen načela enakopravnosti in test sorazmernosti morata imeti v izvršilnem postopku drugačen pomen kot na primer v ureditvi pravdnega postopka. Odlog izvršbe pomeni zastoj v stadiju opravljanja izvršbe, zato ga je treba urediti omejitveno. Za odlog izvršbe morajo biti izpolnjeni strogi pogoji, sicer bi bila izvotljena pravica do sodnega varstva.

10.Sodišče sme na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti odložiti izvršbo, če so za to podani posebno upravičeni razlogi, in sicer: 1. v primeru izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, ali 2. v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika, ali 3. kadar dolžnik, ki je potrošnik v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, zatrjuje neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ali 4. iz drugih posebno upravičenih razlogov, ki jih izkaže dolžnik (drugi odstavek 71. člena ZIZ).

11.Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da zakonsko določeni pogoji za odlog izvršbe pri dolžniku niso podani. Zgoraj navedena določba ZIZ še ne utemeljuje zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na dom dolžnika zaradi izterjave relativno nizke terjatve. Upoštevati je namreč treba okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera, to je tudi dejstvo, da se na isto dolžnikovo nepremičnino vodi več izvršb za terjatve, katerih skupna vrednost pa ni več majhna.

12.Dolžnik je tisti, ki mora v predlogu za odlog navesti tako trditveno kot tudi dokazno podlago, ki izkazuje, da so pri njem podane okoliščine, ki mu trenutno oziroma v obdobju trajanja odloga izvršbe onemogočajo, da bi si uredil nov dom drugje. Kot že navedeno, odlog izvršbe pomeni začasno neopravljanje izvršilnih dejanj in ne sme preiti v neko trajno odloženo izvršbo, kar ni zakonski namen odloga. Tako je tudi v šestem odstavku 74. člena ZIZ določeno, da sodišče v primeru iz 4. točke drugega odstavka 71. člena odloži izvršbo najdlje za 3 mesece. Dolžnik v svojem predlogu ni podal nobenih konkretnih trditev, ki bi izkazovale, da gre pri njem za takšno trenutno stanje, katerega bi mu začasen odlog izvršbe pomagal premostiti. Prav tako pa predmetni postopek teče vse od leta 2017, ko je dolžnik tudi vložil predlog za odlog, torej je imel ves ta čas tudi možnost, da si bivanje uredi drugače.

13.Glede na odločitev o ugovoru je pravilna tudi odločitev o stroških ugovornega postopka, katere dolžnik obrazloženo v pritožbi niti ne izpodbija. Pri odmeri njihove višine je sodišče prve stopnje upoštevalo veljavno Odvetniško tarifo.

14.Glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15.Upnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedla nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogla k rešitvi zadeve in je bil torej njen odgovor nepotreben (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 17, 17/1, 20a, 71, 71/2, 71/2-4, 74, 74, 74/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.