Jedro

Okrnitev nujnih sredstev za opravljanje nalog lokalne skupnosti lahko predstavlja ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo, vendar mora dolžnik to dejstvo utemeljiti in izkazati. V predlogu za odložitev izvršbe pa mora dolžnik verjetno izkazati, da bo pretrpel znatnejšo škodo z izvršbo.

Izrek

Pritožbi dolžnice se zavrneta in se potrdi t a izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom z dne 24.03.2000 dovolilo izvršbo zoper dolžnico na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Kopru opr.št. P 510/98 z dne 23.11.1998, zaradi plačila 2.594.646,40 SIT s pripadki. S sklepom z dne 30.05.2000 pa je odločilo, da se predlogu upnika za odložitev izvršbe ne ugodi.

V ugovornem roku po prejemu sklepa o izvršbi je dolžnica po svojem pooblaščencu vložila predlog za odložitev izvršbe v katerem je navedla, da je vložila revizijo kot izredno pravno sredstvo, ki je zakoniti razlog za odložitev izvršbe. Dožnica ima sredstva za svoje aktivnosti predvidena s proračunom in bi izvršba povzročila škodo, motnje v financiranju predvidenih nujnih aktivnostih. V reviziji je dolžnica izpodbijala izvršilni naslov s katerim je bil izrečen pravni posel o oddaji stavbnega zemljišča za ničnega, saj ne drži, da sodi zemljišče pod udar Zakona o denacionalizaciji, ker sporno zemljišče ni bilo nikomur odvzeto, ne razlaščeno in ne nacionalizirano ali kako drugače podržavljeno. Po mirovni pogodbi med Italijo in Jugoslavijo je bila meja premaknjena v notranjost Italije in lastništvo parcele 1822/17 k.o. B. je prešlo iz Občine Trst v družbeno lastnino v uporabi Občine Sežana. Vloga domnevnih upravičencev za vzpostavitev agrarne skupnosti je bila v upravnem postopku zavrnjena. O tem je dolžnica priložila nepravnomočno upravno odločbo. V predlogu za odložitev izvršbe pa je dolžnica navedla, da v kolikor naslovno sodišče predlogu za odložitev izvršbe ne bi ugodilo, naj se iz navedenih razlogov šteje vloga kot ugovor zoper sklep o izvršbi.

Na ugovor je upnik odgovoril in navedel, da dolžnica ni izkazala, da bi z izvršbo preterpela znatnejšo škodo.

V uradnem listu RS št. 21/2000 z dne 08.03.2000 je iz odloka dolžnice izvedel, da bodo znašali prihodki dolžnice za leto 2000 1.448.455.401,00 SIT, kar pomeni, da znesek v zvezi z njegovo izvršbo ne predstavlja niti procenta predvidenih prihodkov. Ker je bila sodba prvnomočna že 23.11.1999 bi dolžnica lahko sredstva predvidela.

Ugovor ni utemeljen.

Prvostopno sodišče je vlogo za odložitev izvršbe zavrnilo, glede ugovora, ki ga je vložila dolžnica za primer zavrnitve predloga za odložitev izvršbe pa pritožbeno sodišče ob reševanju ugovora kot pritožbe (3. odst. 58. člena ZIZ) ugotavlja, da dolžnica sicer navaja razlog, ki bi lahko preprečeval izvršbo po 7. točki 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v zvezi s 3. točko 2. odstavka 32. člena ZIZ, ki določa, da predmet izvršbe ne morejo biti stvari, ki so nujno potrebne lokalni skupnosti za opravljanje njenih nalog, vendar dolžnica tega razloga ni obrazložila in utemeljila. Razumljivo je, da ima lokalna skupnost številne zadolžitve, vendar so nekatere nedvomno nujne, druge pa razvojne in koristne. Dolžnica ni navedla katere nujne naloge bi bile lahko zaradi te izvršbe okrnjene oziroma nerealizirane, zato so navedbe ob upoštevanju višine proračunskih sredstev, ki jih ugotavlja sodišče prve stopnje pavšalne, saj bi nasprotno stališče pomenilo, da izvršba na sredstva občine kot pravne osebe v zvezi z njenimi obveznostmi v nobenem primeru ne bi bila možna. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo drugih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo, na katere mora paziti po uradni dolžnosti ob uporabi 2. odst. 55. člena ZIZ je ugovor dolžnice v skladu s 365. členom Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

V ugovoru zoper sklep o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe, ki ga je pritožbeno sodišče obravnavalo po vsebini kot pritožbo, je dolžnica izpodbijala ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima dolžnica v proračunu za leto 2000 predvidene večje izdatke kot prihodke.

Navedla je, da je njen proračun uravnotežen in se bo razlika krila s sredstvi iz leta l999. V proračunu je dolžnica predvidela sredstva za financiranje izdatkov, ki so predvideni v zakonu, sredstva po obravnavanem izvršilnem naslovu pa ni predvidela zato, ker je vložila revizijo zoper nezakonito sodbo. V primeru rubeža bodo prizadete dejavnosti na področju otroškega varstva, izobraževanja, kulture in druge že začete investicije v infrastrukture. Vse bo zastalo, škoda pa je neprecenljiva in zaenkrat po višini nepredvidljiva.

Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa in odložitev izvršbe. Pritožbo je dolžnica v roku dopolnila z vlogo z dne 08.06.2000 in navedla, da je sodišče mimo predlaganega odloga poslalo sklep o izvršbi Agenciji za plačilni promet. Verjetnost škode je dolžnica izkazala že z višino zneska za katerega je predlagana izvršba, saj znaša z obrestmi preko 12.000.000,00 SIT. Revizija pa bo tudi utemeljena, saj je tudi pritožbeno sodišče že zavzelo pravno stališče, da ne obstaja dolžnost vrnitve po ZDen, če parcela ni bila nacionalizirana fiziči osebi.

Na zgornjo pritožbo je upnik odgovoril, vendar pritožbeno sodišče odgovora, ki ni predviden v zakonu ni upoštevalo (366. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Pritožba ni utemeljena.

Razlogi prvostopnega sklepa, da je dolžnica sicer izkazala vložitev izrednega pravnega sredstva - revizije v katere utemeljenost se pritožbeno sodišče v tem stadiju postopka ne more spuščati, da pa ni izkazala drugega pogoja, ki mora biti podan, da sodišče lahko odloži izvršbo, to je znatnejše škode, ki bi jo dolžnica z izvršbo preterpela, so prepričljivi in v skladu z listinami v obravnavanem spisu. Zaključkov prvostopnega sodišča ne omajajo niti pritožbene navedbe, ki so delno nove. Dolžnica v pritožbi navaja, da iz proračuna krije programe otroškega varstva, izobraževanja in kulture za kar so sredstva običajno res skopo odmerjena, navaja pa tudi investicije v infrastrukturo, ki naj bi zastale, vendar v zvezi s tem ne na prvi stopnji ne v pritožbi ni izkazala verjetne škode, ki bi ji nastala, če bi prišlo zaradi obravnavane izvršbe do spremebe, bodisi znižaja sredstev ali odložitve investicij. Pritožba dolžnice zato ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Za odgovor na ugovor, ki je predviden v zakonu je pritožbeno sodišče priznalo upniku nadaljnje izvršilne stroške v višini 13.200,00 SIT, ob upoštevanju odvetniške in taksne tarife (165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).