Jedro

Če tožena stranka v tožbi, s katero izpodbija meritorno sodbo, zahteva opravo glavne obravnave in je sodišče ne opravi, krši z Ustavo zajamčeno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, kar je tudi bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu po 4. odstavku 72. člena ZUS.

Izrek

1. Pritožbi dr. B.S. se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

2. Pritožbe F.S. ml. ter D. in A.B. se zavržejo.

Obrazložitev

K 1. točki izreka: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 7.2.2002, s katero je zavrnjena pritožba tožeče stranke zoper delno odločbo Upravne enote L., Izpostava B. z dne 10.11.2000. Z njo je prvostopni organ odločil, da pokojnemu upravičencu F.S. pripada za del podržavljenega premoženja, ki zdaj predstavlja del parcele 1207/5 v izmeri 5 m2, vl. št. 2557 k.o. B. in ki je bila podržavljena v okviru podržavljenega podjetja Rižarna, odškodnina v obveznicah Slovenske odškodninske družbe v višini 133,95 DEM, ker je zemljišče pozidano in na njem stoji stanovanjski blok ter se zato v skladu z 2. odstavkom 32. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) ne more vrniti v naravi.

V razlogih sodbe sodišče med drugim navaja, da je tožeča stranka najprej vložila tožbo zaradi molka tožene stranke, po izdaji odločbe z dne 7.2.2002 pa je razširila tožbo na navedeno odločbo in v njej uveljavljala nepravilno uporabo materialnega prava, bistvene kršitve postopka ter napačno sklepanje o dejanskem stanju. Zahtevala je, da se razpiše javna obravnava iz razlogov, ki jih je navedla v dopisu z dne 21.8.2001. V pritožbi tožeča stranka dr. B.S., uveljavlja pritožbene razloge nepravilne uporabe materialnega prava in v posledici napačno ugotovljenega dejanskega stanja ter kršitev procesnega predpisa.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in odpravi odločbo tožene stranke oziroma podredno, da pritožbi ugodi in sodbo prvostopnega sodišča razveljavi. Pritožnik izpodbija prvostopno sodbo tudi zaradi bistvenih kršitev ZUS, ker je bila zahtevana glavna obravnava. S tem bi se tožnik seznanil s sestavo senata. V primeru, da bi bil član senata nekdo, ki je v tožnikovih zadevah že odločal v upravnem postopku, bi tožnik predlagal izločitev člana senata. Za takšen primer gre tudi v konkretnem primeru, ko je sodnica poročevalka v tožnikovih denacionalizacijskih zadevah že večkrat odločala na drugi stopnji.

Stranka z interesom Gradbeno podjetje G., L., d.d. v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno ter potrdi izpodbijano sodbo. Meni, da je sodba pravilna in zakonita in da pritožbeni razlogi niso podani. Vztraja pri dosedanjih razlogih in argumentiranih navedbah iz odgovora na tožbo v upravnem sporu. Nesporna dejstva so, da "objekt ..." v soseski ... v L. ni v lasti upravičenca in da je sporno zemljišče funkcionalno zemljišče k objektu.

Tožena stranka in državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Iz 1. odstavka 50. člena ZUS izhaja načelo, da sodišče na prvi stopnji odloči po opravljeni glavni obravnavi. Sodišče lahko odloči tudi brez glavne obravnave (sojenje na seji), če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno ali pa to ni sporno, stranke pa v tožbi ali odgovoru na tožbo glavne obravnave niso zahtevale (2. odstavek 50. člena ZUS). Namen glavne obravnave pri presoji zakonitosti upravnega akta je v tem, da se na podlagi neposrednega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo za presojo, ali je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno.

Iz tožbe izhaja, da je tožeča stranka zahtevala, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi. V tožbi je uveljavljala tudi tožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje predlogu za opravo glavne obravnave ni sledilo, svojo odločitev je sprejelo na seji.

Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi že zgolj zaradi izrecne zahteve tožeče stranke za opravo glavne obravnave, ni imelo podlage za odločanje na seji. S tem je kršilo pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS oziroma načelo kontradiktornosti, ki je pogoj poštenega sojenja.

Kontradiktornost se izraža tako, da je v postopku vsaki stranki omogočeno, da se izjavi glede pravnih kot dejanskih vprašanj in tudi o navedbah nasprotne strani.

V navedenem primeru tožeči stranki taka možnost ni bila dana, zato je utemeljen pritožbeni ugovor, da je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu po 4. odstavku 72. člena ZUS, saj bi navedena kršitev mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

K 2. točki izreka: Pritožbe F.S. ml., D.B. in A.B. niso dovoljene.

Pritožbo zoper sodbo, izdano v upravnem sporu na prvi stopnji, lahko vložijo stranke, ki so se udeleževale postopka na prvi stopnji (2. odstavek 70. člena ZUS). V tem primeru se F.S. ml., D. in A.B. niso udeleževali postopka v upravnem sporu na prvi stopnji in niso bili stranke, zato nimajo pravice vložiti pritožbe. Pritožbeno sodišče je njihove pritožbe zavrglo kot nedovoljene na podlagi 352. člena v zvezi s 3. odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 16. členom ZUS.