Jedro

Tožnik je bil začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, saj leptospiroza sodi med bolezni. Sodišče prve stopnje pa je napačno štelo kot vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo bolezen in ne poškodbe pri delu v smislu 3. alineje 66. člena ZPIZ-2, čeprav je pravilno ugotovilo, da se je tožnik s to boleznijo okužil med opravljanjem dela v službi. Gre za obolenje, ki je posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Takšno obolenje pa se, skladno s 3. alinejo 66. člena ZPIZ-2, šteje za poškodbo pri delu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Stroški pritožbe so nadaljnji stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek, da sodišče odpravi odločbe tožene stranke št. ... z dne 14. 1. 2015 in št. ... z dne 11. 2. 2015 ter ugotovi, da je tožnik začasno nezmožen za delo od 1. 1. 2015 do 18. 11. 2015 (primarno) zaradi poškodbe pri delu oziroma (podredno) zaradi poklicne bolezni ter da mu je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zavrnilo.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravil postopka. Meni, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, predvsem pa napačno uporabilo materialno pravo, zlasti določila 66. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) ter 34. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami, v nadaljevanju ZZVZZ). Vztraja, da je bila njegova nezmožnost za delo posledica poškodbe pri delu. Dejstvo je, da se je pri opravljanju svojega dela pri delodajalcu - podjetju B. d. o. o. A. med pospravljanjem kartonske embalaže z njo urezal v desno roko. Ker se je ta kartonska embalaža nahajala v skladišču, v katerem so bile tudi miši in njihovi iztrebki, je skozi to rano prišlo do okužbe z leptospirozo. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da se je tožnik okužil s to boleznijo med opravljanjem dela v službi, kar izhaja tudi iz mnenja sodnega izvedenca, vendar pa je napačen nadaljnji zaključek, da vzrok za nastanek takšne bolezni ni poškodba pri delu. V medicinskem smislu leptospiroza res ne sodi med poškodbe, pač pa med bolezni. Vprašanje, ali je vzrok za nastanek takšne bolezni in določenega dejstva (začasne nezmožnosti za delo) poškodba pri delu, pa ni medicinsko, pač pa pravno vprašanje. Tako tudi sodba Psp 101/2012 in sklep Psp 211/2013. Vztraja, da je v konkretnem primeru leptospiroza posledica enega samega dogodka oziroma gre za obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Okoliščin, v katerih je prišlo do tožnikove poškodbe (ureznine) in posledično okužbe z leptospirozo, ni moč presojati drugače kot nesrečno naključje ali višjo silo med opravljanjem dela. Zato bi sodišče moralo zaključiti, da gre v obravnavanem primeru za primer iz 3. alineje 66. člena ZPIZ-2 ter tožbenemu zahtevku ugoditi. Splet nesrečnih naključij (najprej poškodba - ureznina med pospravljanjem kartonske embalaže v skladišču, v katerem so bile miši in mišji iztrebki, nato pa še okužba z leptospirozo, ki jo lahko povzročijo le okužene miši, nedvomno je nesrečno naključje, da so bile z leptospirozo okužene ravno miši iz skladišča tožnikovega delodajalca) je namreč povzročil tožnikovo nezmožnost za delo. Meni, da sodišče ni pravilno razlagalo izvedenskega mnenja prof. dr. C.C. Izvedenec je potrdil vse njegove trditve o vzroku za okužbo, zaradi katere je bil tožnik trajno nezmožen za delo. Poleg tega je opozoriti, da so bili tudi v bolnici prepričani, da je do okužbe prišlo preko urezne rane na roki. Zato so mu rano tudi odprli in iskali leptospir. Da ga niso našli, je vzrok v tem, da tem v času leptospire ni bilo več v poškodovani koži, kot je to ugotovil tudi izvedenec. Vztraja, da gre pri njegovi okužbi za obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela (ne glede na način okužbe, to je tako v primeru okužbe preko ureznine kot tudi v primeru okužbe preko sluznic) in da zato pomeni poškodbo pri delu iz 66. člena ZPIZ-2. Takšen zaključek temelji tudi na ugotovitvah izvedenskega mnenja. Drugačna razlaga tega mnenja oziroma stališče sodišča prve stopnje je materialno-pravno napačno. Priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo toženec navaja, da je bila pri tožniku s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ugotovljena invalidnost I. kategorije zaradi bolezni. Tožnik se na to odločbo ni pritožil, kar pomeni, da se je z njo strinjal, ne samo z ugotovljeno stopnjo invalidnosti, pač pa tudi z vzrokom njenega nastanka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno in nepravilno ugotovilo dejansko stanje.

6. V obravnavani zadevi je sporno trajanje bolniškega staleža in vzrok njegovega nastanka. Predmet sodne presoje pa sta odločbi tožene stranke št. ... z dne 14. 1. 2015 in št. ... z dne 11. 2. 2015. S prvostopno odločbo z dne 14. 1. 2015, potrjeno z drugostopno odločbo z dne 11. 2. 2015 je toženec odločil, da je bil tožnik od 1. 1. 2015 do 30. 1. 2015 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, od 31. 1. 2015 dalje pa bolniški stalež ni bil podan.

7. Pravna podlaga v sporni zadevi je podana v ZZVZZ in ZPIZ-2. Po 19. členu ZZVZZ se za poškodbo pri delu in za poklicno bolezen štejejo poškodbe ali bolezni v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Citirana določba glede definicije poškodbe pri delu napotuje na ZPIZ-2, konkretno na določbo 66. člena. Ta določa, da se za poškodbo pri delu šteje poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa, ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je oškodovanec zavarovan; za poškodbo pri delu pa se med drugim šteje tudi obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan. V tretjem odstavku 34. člena ZZVZZ je določeno, da če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pripada zavarovancu nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja, in sicer dokler ni spet zmožen za delo.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnikova osebna zdravnica dne 5. 1. 2015 podala predlog imenovanemu zdravniku, v katerem je navedla diagnozo A27 leptospiroza ter predlagala odobritev začasne nezmožnosti za delo do 31. 1. 2015 ter v utemeljitev predloga navedla, da se je tožnik verjetno okužil v službi - podana je inšpekcijska prijava. Vidna je ekscizijska rana na desnici. Tožnik je bil hospitaliziran po infaustnem stanju od 13. 12. 2014 in premeščen v UKC. Za razjasnitev dejanskega stanja glede vzroka bolniškega staleža tožnika, je sodišče prve stopnje pridobilo izvedensko mnenje prof. dr. C.C., ki je menil, da je vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo od 1. 1. 2015 leptospiroza, to je bolezen, ki je verjetno povezana z delom. Bolezen leptospiroza je odraz okužbe z bakterijami leptospirami, okužba pa je posledica neposredne izpostavitve glodalcem, ki so nosilci leptospir in njihovi izločevalci ali pa v okuženem okolju, v katerem so leptospire, ki so jih izločili okuženi glodavci. Leptospire vstopijo v telo človeka preko okvarjene kože, poškodbe so lahko prepričljive ali pa majhne in očem nevidne ali pa preko sluznic, najpogostoje očesne veznice ter sluznice nosnega in ustnega žrela. Do okužbe in posledično bolezni bi lahko pri tožniku prišlo med delom, lahko pa tudi ob izpostavitvam okuženem okolju izven dela. Ker so podatki o izpostavitvi med delom prepričljivi, podatkov o izpostavitvi izven dela pa v sodnem spisu in medicinski dokumentaciji izvedenec ni našel, se zdi bolj verjetna okužba med delom.

9. Sodišče je na podlagi dokumentacije ter tožnikove izpovedbe ugotovilo, da je bil tožnik od 1. 10. 2014 do 31. 12. 2014 zaposlen za določen čas pri podjetju B. d. o. o. A., kot prodajalec mesar. V skladišču je bilo ogromno miši. Okoli 15. 11. 2014 se je urezal v sponko na kartonu, ko je pospravljal kartone. Rana je bila dolga približno 2,5 cm in globoka nekaj mm, celila se mu je kakšne tri tedne, ker je vsak dan delal z vodo in se mu je rana odpirala. 12. 12. 2014 se je počutil tako slabo, da ga je sin 13. 12. 2014 ponoči odpeljal k dežurnemu zdravniku, kjer je padel v septični šok, zaradi česar so ga iz Splošne bolnice D. premestili v UKC E., kjer je bil hospitaliziran od 16. 12. 2014 do 27. 12. 2014, na kar je bil ponovno premeščen v Splošno bolnico D., kjer je bil hospitaliziran do 6. 2. 2015, nato pa še v URI Soča od 2. 3. do 27. 3. 2015. 10. V zvezi s tožnikovimi trditvami, da je njegova bolezen posledica okužbe v službi, ko se je pri pospravljanju urezal v kartonsko škatlo, je izvedenec menil, da je možno, da je bila ureznina vstopno mesto okužbe, da pa so prav tako mogoča tudi druga vstopna mesta - sluznice nosu in žrela, očesna veznica, zato konkretnega mesta ne more zanesljivo oceniti. Izvedenec je kot vzrok začasne nezmožnosti za delo izrecno opredelil leptospirozo, ki je najbrž povezana z delom in morebiti povezana s poškodbo roke, ki jo je tožnik utrpel med delom. Izvedenec je pojasnil, da do okužbe pride ob neposrednem stiku z okuženimi glodavci ali njihovimi izločki, pa tudi ob izpostavitvi okuženemu okolju.

11. Sodišče prve stopnje verjame tožniku, da je bil pri delodajalcu v stiku z mišmi, kar potrjuje tudi odločba RS Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo in prehrano, Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin št. ... z dne 6. 1. 2015 (priloga C1) ter inšpekcijski pregled, na katerem so opazili tudi iztrebke od miši in so bili delodajalcu tožnika tudi odrejeni določeni ukrepi v zvezi z odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Nadalje pa je sodišče prve stopnje iz izvedenskega mnenja povzelo, da ker so podatki o izpostavitvi med delom prepričljivi, podatkov o izpostavitvi izven dela pa v sodnem spisu in medicinski dokumentaciji ni našel, se zdi bolj verjetna okužba med delom. Nasprotno pa je toženec zgolj navajal, da ima informacijo, da je tožnik tudi izven delovnega časa opravljal delo mesarja in sicer zakol živine oziroma prašičev pri okoliških kmetih, ni pa svojih navedb konkretiziral in konkretno navedel, kje je tožnik izven delovnega časa opravljal delo mesarja.

12. Sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotavlja, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, saj leptospiroza sodi med bolezni, vendar je tudi kot vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo štelo bolezen in ne za poškodbo pri delu v smislu 3. alineje 66. člena ZPIZ-2, čeprav je pravilno ugotovilo, da se je tožnik s to boleznijo okužil med opravljanjem dela v službi, kar izhaja tudi iz mnenja izvedenca. Na podlagi takšne ugotovitve je zato zaključek napačen. Gre za obolenje, ki je posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Takšno obolenje pa se skladno s 3. alinejo 66. člena ZPIZ-2 šteje za poškodbo pri delu.

13. Zaradi zmotne uporabe citirane določbe 66. člena ZPIZ-2 je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, do kdaj je bil tožnik glede na določbo 34. člena ZZVZZ začasno nezmožen za delo. Za razjasnitev tega vprašanja bo sodišče zaslišalo izvedenca in sicer izrecno, ali je bil tožnik zaradi ugotovljenega obolenja začasno nezmožen za delo tudi od 31. 1. 2015 dalje in do kdaj. Ko bo sodišče prve stopnje razčistilo še to pravno relevantno dejstvo, bo ponovno odločilo o tožnikovem tožbenem zahtevku.

14. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Hkrati je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da so stroški pritožbe nadaljnji stroški postopka.