Jedro

Aktivna legitimacija tožnika je podana, ker je kot komisionar komitentom odgovoren za naključno uničenje ali poškodbo blaga, ki ga ni zavaroval.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče zahtevek tožeče stranke, da ji toženi stranki solidarno povrneta škodo v višini 2.453,68 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi zavrnilo, tožeči stranki pa naložilo, da povrne prvotoženi stranki pravdne stroške v višini 1.020,92 EUR, drugotoženi pa v višini 35,47 EUR.

Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da višje sodišče njeni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče je zahtevek tožeče stranke zavrnilo zato, ker je ugotovilo, da tožeča stranka kot komisionar ni aktivno legitimirana za povrnitev škode, ki ji je nastala na umetniških slikah ob izlitju vode, saj so te last njenih komitentov. Iz tega razloga je prvostopno sodišče ugotovilo, da ji škoda ni mogla nastati, v druge predpostavke odškodninske odgovornosti pa se ni več spuščalo.

Pritožbeno sodišče se s takšno razlago izpodbijane sodbe ne strinja. Pritrjuje pritožbi tožeče stranke, da je tožeča stranka kot komisionar odgovorna za zaupane poškodovane predmete, ki jih je prejela od svojih komitentov in so bile v izlitju vode poškodovane. Obveznost komisionarja za hrambo in zavarovanje je določena v 776. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), sedaj enako v 793. členu obligacijskega zakonika (OZ). Komisionar je zavezan za prejete stvari svojih komitentov in odgovoren tako za naključno uničenje kot za poškodbo blaga. Nedvomno ima poškodovano blago, ki ga je hranil tožnik kot komisionar, manjšo vrednost zaradi poškodb, ki so ob izlitju vode nastale. Dejstvo, da tožnik komitentom škode še ni povrnil, še ne pomeni, da mu škoda ni nastala. Iz priloženega cenilnega poročila izhaja, da so bili poškodovani umetniški predmeti, ki so bili namenjeni za komisijsko prodajo, ocenjena pa je tudi njihova manjvrednost. Vsekakor bo moral to škodo napram komitentom kriti tožnik kot komisionar, bodisi tako, da bo predmete restavriral pred prodajo, ali pa bo moral plačati določeno odškodnino komitentom kot oškodovancem.

Zaključek prvostopnega sodišča, da je tožnik zgolj komisionar ne pa lastnik stvari, zaradi česar ni aktivno legitimiran, ni pravilen. Prav tako tudi ni sprejemljiva ugotovitev, da sta aktivno legitimirana zgolj lastnika predmetov oziroma komitenta po komisijskih pogodbah F. N. in G. M. Ker je napram komitentoma tožeča stranka kot komisionar odgovorna za vsako naključno uničenje ali poškodbo blaga, ki ni bilo zavarovano, bo morala tožeča stranka kot komisionar škodo, ki je nastala na shranjenem blagu, ko se je nahajalo pri njej, obema komitentoma tudi povrniti. Zato je po oceni pritožbenega sodišča za odškodninski zahtevek in ga uveljavlja napram tožencema tudi aktivno legitimirana.

Ker je prvostopno sodišče napačno uporabilo določbe materialnega prava, zaradi česar je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, saj drugih odškodninskih predpostavk, ki morajo biti podane kumulativno, ni ugotavljalo, je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Odločitev temelji na 355. členu ZPP. V ponovnem sojenju bo moralo prvostopno sodišče ugotoviti ali so podane še ostale predpostavke odškodninske odgovornosti in jih ustrezno obrazložiti.

Zaradi razveljavitve se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP.