Jedro

Pri slovenskem nosilcu zavarovanja bo pritožnik lahko uspešno uveljavljal pravico do sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine, ko bo, z izkazanimi 30 leti, 10 meseci in 11 dnevi slovensko bosansko zavarovalne dobe, dopolnil tudi predpisano starost po slovenski nacionalni zakonodaji. Torej starost, določeno z ZPIZ-2, ki velja in se uporablja od 1. 1. 2013 dalje.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe št. ... z dne 9. 11. 2014 (pravilno: 9. 11. 2015) ter vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje. Presodilo je, da je izpodbijana odločba v zvezi s prvostopenjskim sklepom o zavrženju predloga za obnovo postopka, končanega z odločbo iste št. z dne 26. 10. 2011, pravilna in zakonita.

2. Sodbo izpodbija tožnik zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava. Smiselno predlaga njeno spremembo in priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.

V laični pritožbi povzema izpodbijana upravna akta. Navaja, da naj bi prosil za uvedbo novega postopka za priznanje pravice do sorazmernega dela pokojnine, da naj bi vložil napačno zahtevo, da ve, da ni vložil pritožbe zoper odločbo iz leta 2011, da naj ne bi vedel, da je pritožbeni čas potekel, in da iz tega razloga prosi za obnovo postopka. Fond za pokojninsko in invalidsko zavarovanje BiH naj bi vložil napačno zahtevo, saj je že upokojenec in zahteva samo izplačilo pokojnine v sorazmernem delu glede na dopolnjeno pokojninsko dobo v Sloveniji. Poudarja, da je delal v Sloveniji, da ima pokojninsko dobo, za katero so plačani prispevki, in da je zahtevo v njegovem imenu vložil nosilec zavarovanja v BiH. Predlaga, da naj se upošteva 6. in 14. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah ter sproži ponovni postopek za pridobitev sorazmernega dela starostne pokojnine za pokojninsko dobo, dopolnjeno v Sloveniji.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem procesnem stanju in pravilno uporabljenem pravu. V postopku ni prišlo niti do kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je temeljito obrazložena z odločilnimi dejanskimi procesnimi razlogi in pravilno uporabljenih določbah Zakona o splošnem upravnem postopku2 (ZUP) ter celo 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-2). Na tožnikovo laično pritožbo oz. navedbe, ki mestoma niti niso jasne, ali so celo same s seboj v nasprotju, je zato potrebno dodati predvsem naslednje.

5. Iz listinske dokumentacije v upravnem spisu izhaja, da je tožnik v vlogi z dne 2. 3. 2015, ki je na naslov toženega zavoda prispela 22. 4. 2015, predlagal obnovo postopka, končanega z odločbo št. ... z dne 26. 10. 2011. Izrecno je zapisal, da predlaga obnovo postopka, ker da se toženi zavod kar naprej sklicuje na 4. tč. 129. člena (verjetno mišljeno ZUP-a), in da je leta 2011, ko je pri bosansko-hercegovskem nosilcu zavarovanja vložil zahtevo, uveljavljal sorazmerni del in ne starostno pokojnino.

6. Tožnikov predlog za obnovo postopka, vložen neposredno pri slovenskem nosilcu zavarovanja je bilo v predsodnem postopku mogoče obravnavati kot izredno pravno sredstvo. Torej kot predlog za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo z dne 26. 10. 2011. V obravnavanem predsodnem postopku je bil iz razlogov, ki jih je temeljito obrazložilo že sodišče prve stopnje, s sklepom z dne 1. 7. 2015 zakonito zavržen na temelju 267. člena v zvezi s 263. členom ZUP-a, saj ni bil vložen v predpisanem subjektivnem roku 1 meseca, niti v objektivnem roku 3 let od dokončnosti odločbe (4. odst. 263. člena ZUP-a). Nadalje sodišče prve stopnje hkrati pravilno ugotavlja, da v predlogu za obnovo postopka ni bilo navajano nobeno novo dejstvo ali nov dokaz, ki bi lahko samo zase ali v zvezi z že izvedenimi dokazi, če bi bili uporabljeni v pravnomočno končanem postopku, pripeljali do drugačne odločitve. Ni bil zatrjevan, kaj šele verjetno izkazan nobeden od desetih, taksativno določenih obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP-a, ki so v obrazložitvi izpodbijane sodbe izrecno povzeti in jih zato pritožbeno sodišče ne navaja znova.

7. Pritožnikove navedbe, da v pravnomočno končanem postopku leta 2011 ni uveljavljal starostne, temveč sorazmerni del slovenske pokojnine, kažejo le na popolno nerazumevanje načina ugotavljanja izpolnitve pogojev z mednarodnim elementom. Čeprav za pritožbeno rešitev konkretne zadeve pravno sploh ni bistveno, pritožbeno sodišče tožniku vendarle pojasnjuje, da s 3 leti, 4 meseci in 19 dnevi zavarovalne dobe, dopolnjene pri slovenskem nosilcu zavarovanja ne more pridobiti samostojne starostne pokojnine. Pravico lahko uveljavi le s sešteto slovensko bosansko zavarovalno dobo, ki znaša 30 let, 10 mesecev in 11 dni4. Torej ob uporabi 20. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino5 (mednarodna pogodba). Seveda vsaka država pogodbenica izpolnitev pogojev ugotavlja po svoji nacionalni zakonodaji. Slovenski nosilec zavarovanja lahko sorazmerni del starostne pokojnine prizna, če je glede na sešteto pokojninsko dobo sočasno izpolnjen še predpisan pogoj starosti. Tudi za sorazmerni del starostne pokojnine morata biti izpolnjena oba, kumulativno predpisana pogoja, tako kot za pravico do starostne pokojnine, le da se denarna dajatev odmeri v sorazmernem delu na način, določen v 22. členu mednarodne pogodbe.

Glede na to, da je tožnik rojen 26. 11. 1955, je ob vložitvi zahteve v pravnomočno končanem postopku dopolnil le 55 let in 6 mesecev starosti in skupno 30 letih in 10 mesecih ter 11 dni slovensko bosanske zavarovalne dobe. S tem seveda niso bili izpolnjeni pogoji, predpisani za starostno pokojnino po tedaj veljavnem 36. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju6 (ZPIZ-1) in zato niti za odmero sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine. Da bi mu bilo v prejšnjem, pravnomočno končanem postopku mogoče priznati sorazmerni del starostne pokojnine bi tožnik po zakonodaji slovenskega nosilca zavarovanja tedaj moral dopolniti najmanj 63 let starosti.

8. Pri slovenskem nosilcu zavarovanja bo torej pritožnik lahko uspešno uveljavljal pravico do sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine, ko bo z izkazanimi 30 leti, 10 meseci in 11 dnevi slovensko bosansko zavarovalne dobe dopolnil tudi predpisano starost po slovenski nacionalni zakonodaji. Torej starost, določeno z ZPIZ-2, ki velja in se uporablja od 1. 1. 2013 dalje.

9. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. 2 Ur. l. RS, št. 80/99 s poznejšimi spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 4 Kot je to razvidno iz pravnomočne odločbe št. ... z dne 26. 10. 2011. 5 Ur. l. RS - MP, št. 10/ 2008. 6 Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami.