Jedro

Jedro

V konkretni zadevi niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe, ker je sodno varstvo v rednem upravnem sporu predvideno po predhodno zaključenem postopku pred upravnimi organi, konkretni izpodbijani akt v tem postopku pa ni dokončen, saj pritožba še ni bila vložena in o njej še ni bilo odločeno.

V konkretni zadevi niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe, ker je sodno varstvo v rednem upravnem sporu predvideno po predhodno zaključenem postopku pred upravnimi organi, konkretni izpodbijani akt v tem postopku pa ni dokončen, saj pritožba še ni bila vložena in o njej še ni bilo odločeno.

V pravnem pouku izpodbijanega sklepa ni navedeno, da je zoper izpodbijani sklep dopustna pritožba. Glede na smiselno uporabo šestega odtavka 215. člena ZUP teče za tožečo stranko osemdnevni rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep od dneva vročitve te sodne odločbe.

V pravnem pouku izpodbijanega sklepa ni navedeno, da je zoper izpodbijani sklep dopustna pritožba. Glede na smiselno uporabo šestega odtavka 215. člena ZUP teče za tožečo stranko osemdnevni rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep od dneva vročitve te sodne odločbe.

Izrek

Izrek

I.Tožba se zavrže.

I.Tožba se zavrže.

II.Tožeča stranka stranka sama trpi svoje stroške postopka.

II.Tožeča stranka stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Tožeča stranka je 26. 7. 2024 vložila tožbo v upravnem sporu zoper sklep Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje številka 8451-1100/2024-2 - DGZR z dne 28. 5. 2024, s katerim je bila njena vloga na Razpisu za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme v letu 2024 izločena iz obravnave (1. točka izreka) in odločeno, da tožeča stranka nadaljnja 4 leta (do vključno leta 2028) ne sme sodelovati na razpisu za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme (2. točka izreka) ter zoper Odgovor komisije na dopolnitev ali ugovor, ki ga je izdala Komisija za izvedbo razpisa za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme v letu 2024 (v nadaljevanju komisija), številka 8451-1100/2024-4-DGZR z dne 27. 6. 2024.

1.Tožeča stranka je 26. 7. 2024 vložila tožbo v upravnem sporu zoper sklep Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje številka 8451-1100/2024-2 - DGZR z dne 28. 5. 2024, s katerim je bila njena vloga na Razpisu za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme v letu 2024 izločena iz obravnave (1. točka izreka) in odločeno, da tožeča stranka nadaljnja 4 leta (do vključno leta 2028) ne sme sodelovati na razpisu za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme (2. točka izreka) ter zoper Odgovor komisije na dopolnitev ali ugovor, ki ga je izdala Komisija za izvedbo razpisa za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme v letu 2024 (v nadaljevanju komisija), številka 8451-1100/2024-4-DGZR z dne 27. 6. 2024.

2.Tožeča stranka navaja, da tožbo vlaga zaradi zmotne uporabne materialnega prava, kršitev pravil postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje toženi stranki. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

2.Tožeča stranka navaja, da tožbo vlaga zaradi zmotne uporabne materialnega prava, kršitev pravil postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje toženi stranki. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3.Tožba ni dovoljena.

3.Tožba ni dovoljena.

4.V skladu s 36. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) mora sodišče najprej preveriti, ali so za vsebinsko obravnavo tožbe izpolnjene procesne predpostavke, opredeljene v 1. do 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na to pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka, kar določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1. Če te niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči.

4.V skladu s 36. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) mora sodišče najprej preveriti, ali so za vsebinsko obravnavo tožbe izpolnjene procesne predpostavke, opredeljene v 1. do 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na to pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka, kar določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1. Če te niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči.

5.Med temi predpostavkami je tudi dokončnost upravnih aktov, o katerih odloča sodišče v upravnem sporu. Dokončen upravni akt je namreč tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (tretji odstavek 2. člena ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 6. člena ZUS-1 upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Izčrpanost rednih pravnih sredstev je torej predpostavka oziroma pogoj za vsebinsko obravnavo tožbe. V konkretni zadevi po ugotovitvi sodišča izpodbijani sklep še ni dokončen, saj tožeča stranka zoper njega še ni vložila pritožbe, o kateri bi odločil pristojni organ, zato tožba zoper takšen sklep (še) ni dopustna.

6.Izpodbijana odločitev v tej zadevi je sprejeta v postopku javnega razpisa za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme za obdobje od 1. 5. 2023 do 30. 4. 2024, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 24/2024 dne 22. 3. 2024 (v nadaljevanju javni razpis).

5.Med temi predpostavkami je tudi dokončnost upravnih aktov, o katerih odloča sodišče v upravnem sporu. Dokončen upravni akt je namreč tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (tretji odstavek 2. člena ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 6. člena ZUS-1 upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Izčrpanost rednih pravnih sredstev je torej predpostavka oziroma pogoj za vsebinsko obravnavo tožbe. V konkretni zadevi po ugotovitvi sodišča izpodbijani sklep še ni dokončen, saj tožeča stranka zoper njega še ni vložila pritožbe, o kateri bi odločil pristojni organ, zato tožba zoper takšen sklep (še) ni dopustna.

7.Odločanje upravnega organa o vlogi, oddani na javni razpis predstavlja drugo javnopravno stvar v smislu 4. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. To pomeni, da se pri odločanju o taki stvari določbe ZUP uporabljajo smiselno, če ta področja niso urejena s posebnimi pravili. Skladno s tem mora biti odločitev, izdana v postopku javnega razpisa ustrezno obrazložena (prvi odstavek 214. člena ZUP) , da lahko prijavitelj na javni razpis preveri pravilnost sprejete odločitve in v primeru spora sodišče opravi presojo njegove zakonitosti.

6.Izpodbijana odločitev v tej zadevi je sprejeta v postopku javnega razpisa za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme za obdobje od 1. 5. 2023 do 30. 4. 2024, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 24/2024 dne 22. 3. 2024 (v nadaljevanju javni razpis).

8.Iz vsebine javnega razpisa izhaja, da je bil sprejet na podlagi 102. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, 8. člena Zakona o gasilstvu in 58. člena Zakona o varstvu pred požarom. V navedenih predpisih ni določenih postopkovnih pravil glede izvedbe javnega razpisa. Za predmetni javni razpis se zato uporabljajo določila Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik), ki je sprejet na podlagi določb Zakona o javnih financah (215. člen Pravilnika). Pravilnik 12. poglavju ureja Postopke dodelitve sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega proračuna. V 227. členu Pravilnika je določeno, da je dolžan neposredni uporabnik v roku, ki je bil naveden v objavi javnega razpisa, obvestiti vse vlagatelje vlog, ki niso bili izbrani, o odločitvi glede dodelitve sredstev. V obrazložitvi mora navesti razloge za svojo odločitev. V prvem odstavku 231. člena Pravilnika pa je določeno, da lahko vlagatelj vloge vloži na ministrstvo oziroma vladno službo pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa oziroma obvestila, če je odločal na prvi stopnji organ v sestavi ministrstva.

7.Odločanje upravnega organa o vlogi, oddani na javni razpis predstavlja drugo javnopravno stvar v smislu 4. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. To pomeni, da se pri odločanju o taki stvari določbe ZUP uporabljajo smiselno, če ta področja niso urejena s posebnimi pravili. Skladno s tem mora biti odločitev, izdana v postopku javnega razpisa ustrezno obrazložena (prvi odstavek 214. člena ZUP) , da lahko prijavitelj na javni razpis preveri pravilnost sprejete odločitve in v primeru spora sodišče opravi presojo njegove zakonitosti.

9.Ker je v konkretni zadevi izpodbijani sklep izdala Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki je organ v sestavi (Ministrstva za obrambo), je zoper njeno odločitev glede sofinanciranja na razpisu dovoljena pritožba, o kateri mora odločiti Ministrstvo za obrambo.

8.Iz vsebine javnega razpisa izhaja, da je bil sprejet na podlagi 102. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, 8. člena Zakona o gasilstvu in 58. člena Zakona o varstvu pred požarom. V navedenih predpisih ni določenih postopkovnih pravil glede izvedbe javnega razpisa. Za predmetni javni razpis se zato uporabljajo določila Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik), ki je sprejet na podlagi določb Zakona o javnih financah (215. člen Pravilnika). Pravilnik 12. poglavju ureja Postopke dodelitve sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega proračuna. V 227. členu Pravilnika je določeno, da je dolžan neposredni uporabnik v roku, ki je bil naveden v objavi javnega razpisa, obvestiti vse vlagatelje vlog, ki niso bili izbrani, o odločitvi glede dodelitve sredstev. V obrazložitvi mora navesti razloge za svojo odločitev. V prvem odstavku 231. člena Pravilnika pa je določeno, da lahko vlagatelj vloge vloži na ministrstvo oziroma vladno službo pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa oziroma obvestila, če je odločal na prvi stopnji organ v sestavi ministrstva.

10.To velja ne glede na določila v javnem razpisu (pod 7. točko razpisa), da bo komisija prijavitelja pisno obvestila v primeru neizpolnjevanja razpisnih pogojev v celoti ali samo za posamezno vrsto za sofinanciranje prijavljene opreme; da lahko na obvestilo prijavitelj poda pisni ugovor, in sicer v roku osmih dni od prejema, na naslov: "Komisija za izvedbo razpisa, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, ..."; da je pisni odgovor komisije na ugovor dokončen.

9.Ker je v konkretni zadevi izpodbijani sklep izdala Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki je organ v sestavi (Ministrstva za obrambo), je zoper njeno odločitev glede sofinanciranja na razpisu dovoljena pritožba, o kateri mora odločiti Ministrstvo za obrambo.

11.Poseben postopek, ki nadomesti smiselno uporabo ZUP, je lahko določen zgolj s predpisom, to je z zakonom ali na zakonu temelječim podzakonskim predpisom, ne pa tudi z javnim razpisom ali pozivom. Javni razpisi namreč niso (zakonski niti podzakonski) predpisi. Njihova vsebina po obliki ni skladna z ustaljenimi oblikami pravnega normiranja, niti temu ne ustrezajo organi, ki ga sprejmejo oziroma ni ustrezno določen postopek njegovega sprejemanja. Javni razpisi so namenjeni obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm. To pomeni, da v javnem razpisu navedenih postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve. To izhaja tudi iz četrtega odstavka 153. člena Ustave RS, ki določa, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu in na zakonitem predpisu. Določilo v javnem razpisu, da bo o ugovoru odločila komisija, nima podlage v zakonu ali na zakonu temelječim podzakonskim predpisom.

10.To velja ne glede na določila v javnem razpisu (pod 7. točko razpisa), da bo komisija prijavitelja pisno obvestila v primeru neizpolnjevanja razpisnih pogojev v celoti ali samo za posamezno vrsto za sofinanciranje prijavljene opreme; da lahko na obvestilo prijavitelj poda pisni ugovor, in sicer v roku osmih dni od prejema, na naslov: "Komisija za izvedbo razpisa, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, ..."; da je pisni odgovor komisije na ugovor dokončen.

12.Iz tožbe in priloženih dokazil izhaja, da je tožeča stranka zoper sklep organa prve stopnje vložila pravno sredstvo - ugovor zoper sklep komisije za izvedbo postopka razpisa za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme v letu 2024 z dne 4. 6. 2024. V zvezi s tem ugovorom je tožeča stranka prejela od Komisije za izvedbo razpisa za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme v letu 2024 "Odgovor komisije na dopolnitev ali ugovor", številka 8451-1100/2024-4-DGZR z dne 27. 6. 2024, ki je v obliki dopisa in ga je izdal isti organ, kot je izdal prvostopenjski akt. Vendar po presoji sodišča ta ugovor tožeče stranke glede na njegovo vsebino in v prejšnji točki predstavljene okoliščine zadeve ne predstavlja pritožbe, dopis "Odgovor komisije na dopolnitev ali ugovor" z dne 27. 6. 2024 pa ne predstavlja odločitve o pritožbi tožeče stranke zoper izpodbijani sklep in torej odločitev o vlogi tožeče stranke na razpisu še ni dokončna.

11.Poseben postopek, ki nadomesti smiselno uporabo ZUP, je lahko določen zgolj s predpisom, to je z zakonom ali na zakonu temelječim podzakonskim predpisom, ne pa tudi z javnim razpisom ali pozivom. Javni razpisi namreč niso (zakonski niti podzakonski) predpisi. Njihova vsebina po obliki ni skladna z ustaljenimi oblikami pravnega normiranja, niti temu ne ustrezajo organi, ki ga sprejmejo oziroma ni ustrezno določen postopek njegovega sprejemanja. Javni razpisi so namenjeni obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm. To pomeni, da v javnem razpisu navedenih postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve. To izhaja tudi iz četrtega odstavka 153. člena Ustave RS, ki določa, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu in na zakonitem predpisu. Določilo v javnem razpisu, da bo o ugovoru odločila komisija, nima podlage v zakonu ali na zakonu temelječim podzakonskim predpisom.

13.V pravnem pouku izpodbijanega sklepa ni navedeno, da je zoper izpodbijani sklep dopustna pritožba. Ker napačen ali neobstoječ pravni pouk v odločbi (kot v konkretni zadevi) ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, glede na smiselno uporabo šestega odstavka 215. člena ZUP teče za tožečo stranko osemdnevni rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep od dneva vročitve te sodne odločbe.

12.Iz tožbe in priloženih dokazil izhaja, da je tožeča stranka zoper sklep organa prve stopnje vložila pravno sredstvo - ugovor zoper sklep komisije za izvedbo postopka razpisa za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme v letu 2024 z dne 4. 6. 2024. V zvezi s tem ugovorom je tožeča stranka prejela od Komisije za izvedbo razpisa za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme v letu 2024 "Odgovor komisije na dopolnitev ali ugovor", številka 8451-1100/2024-4-DGZR z dne 27. 6. 2024, ki je v obliki dopisa in ga je izdal isti organ, kot je izdal prvostopenjski akt. Vendar po presoji sodišča ta ugovor tožeče stranke glede na njegovo vsebino in v prejšnji točki predstavljene okoliščine zadeve ne predstavlja pritožbe, dopis "Odgovor komisije na dopolnitev ali ugovor" z dne 27. 6. 2024 pa ne predstavlja odločitve o pritožbi tožeče stranke zoper izpodbijani sklep in torej odločitev o vlogi tožeče stranke na razpisu še ni dokončna.

14.V konkretni zadevi tako niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe, ker je sodno varstvo v rednem upravnem sporu predvideno po predhodno zaključenem postopku pred upravnimi organi, konkretni izpodbijani akt v tem postopku pa ni dokončen, saj pritožba še ni bila vložena in o njej še ni bilo odločeno. Navedeno tako v konkretni zadevi pomeni, da je tožeča stranka vložila tožbo zoper upravni akt, ki še ni postal dokončen, torej še ni izpolnjena procesna predpostavka za odločanje sodišča v upravnem sporu. Glede na navedeno je moralo sodišče tožbo kot nedovoljeno zavreči na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena.

13.V pravnem pouku izpodbijanega sklepa ni navedeno, da je zoper izpodbijani sklep dopustna pritožba. Ker napačen ali neobstoječ pravni pouk v odločbi (kot v konkretni zadevi) ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, glede na smiselno uporabo šestega odstavka 215. člena ZUP teče za tožečo stranko osemdnevni rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep od dneva vročitve te sodne odločbe.

15.Ker je sodišče tožbo zavrglo iz procesnih razlogov in posledično ni presojalo utemeljenosti tožbe, se do tožbenih navedb ni opredeljevalo. Sodišče je odločitev v tem upravnem sporu sprejelo na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZUS-1, torej brez glavne obravnave in izvajanja dokazov, ker o tožbi ni vsebinsko odločalo, ampak je ob preverjanju izpolnjevanja procesnih predpostavk sprejelo procesno odločitev.

14.V konkretni zadevi tako niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe, ker je sodno varstvo v rednem upravnem sporu predvideno po predhodno zaključenem postopku pred upravnimi organi, konkretni izpodbijani akt v tem postopku pa ni dokončen, saj pritožba še ni bila vložena in o njej še ni bilo odločeno. Navedeno tako v konkretni zadevi pomeni, da je tožeča stranka vložila tožbo zoper upravni akt, ki še ni postal dokončen, torej še ni izpolnjena procesna predpostavka za odločanje sodišča v upravnem sporu. Glede na navedeno je moralo sodišče tožbo kot nedovoljeno zavreči na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena.

16.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem med drugim, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

15.Ker je sodišče tožbo zavrglo iz procesnih razlogov in posledično ni presojalo utemeljenosti tožbe, se do tožbenih navedb ni opredeljevalo. Sodišče je odločitev v tem upravnem sporu sprejelo na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZUS-1, torej brez glavne obravnave in izvajanja dokazov, ker o tožbi ni vsebinsko odločalo, ampak je ob preverjanju izpolnjevanja procesnih predpostavk sprejelo procesno odločitev.

-------------------------------

1V prvem odstavku 2. člena ZUS-1 je določeno, da v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon.

16.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem med drugim, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

2Ta določa, da mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

-------------------------------

3Tako sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 357/2015 z dne 5. 4. 2017 (enako tudi X Ips 358/2015, X Ips 359/2015, X Ips 360/2015).

1 V prvem odstavku 2. člena ZUS-1 je določeno, da v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. 2 Ta določa, da mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. 3 Tako sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 357/2015 z dne 5. 4. 2017 (enako tudi X Ips 358/2015, X Ips 359/2015, X Ips 360/2015).

Zveza:

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 215, 215/6

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 215, 215/6 Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 36, 36/1, 36/1-7

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 36, 36/1, 36/1-7

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Opr št. sodišča II stopnje: IV U 110/2024-3, z dne 13.08.2024, ECLI:SI:UPRS:2024:IV.U.110.2024.3

Opr št. sodišča II stopnje: IV U 110/2024-3, z dne 13.08.2024, ECLI:SI:UPRS:2024:IV.U.110.2024.3

Opr št. sodišča II stopnje: IV U 109/2024-3, z dne 12.08.2024, ECLI:SI:UPRS:2024:IV.U.109.2024.3

Opr št. sodišča II stopnje: IV U 109/2024-3, z dne 12.08.2024, ECLI:SI:UPRS:2024:IV.U.109.2024.3

Opr št. sodišča II stopnje: IV U 106/2024-3, z dne 12.08.2024, ECLI:SI:UPRS:2024:IV.U.106.2024.3

Opr št. sodišča II stopnje: IV U 106/2024-3, z dne 12.08.2024, ECLI:SI:UPRS:2024:IV.U.106.2024.3

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.