Jedro

Kršitev določbe 8. člena ZPP je podana, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar sodišče ne oceni vseh dokazov posebej, nato pa še vse dokaze skupaj). Sodišče prve stopnje bi moralo izpovedi presoditi same zase in v povezavi z drugimi dokazi. Navesti bi torej moralo, ali jim verjame in zakaj jim verjame, oziroma zakaj ne. V obrazložitvi sodbe ni niti povzetka, kaj iz izpovedbe zaslišanih strank in prič sledi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo izdelavo sodbe.

II. Izrek o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 21.000,00 EUR, ki jih je tožnik posodil zunajzakonskemu partnerju toženke A. A. 2. Sodbo zaradi absolutne bistvene kršitve postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izpodbija tožeča stranka. V obrazložitvi navaja, da je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, ker po skrbni presoji izvedenih dokazov ni bilo mogoče ugotoviti, ali si je pokojni denar izposodil za potrebe skupnega življenja s toženo stranko, natančneje za dograditev betonskega opornega zidu in bazena. S tem v zvezi sodišče ni ocenilo izpovedbe tožnika, toženke, niti njune verodostojnosti ni ocenjevalo v povezavi z ostalim listinskim gradivom in izpovedbo zaslišanih prič.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, in sicer kršitev 8. člena ZPP, kar je tudi po oceni pritožbenega sodišča lahko vplivalo na pravilnost izpodbijane sodne odločbe. Sklicuje se na izpovedbo pravdnih strank in zaslišanih prič, ki jih sodišče ni vrednostno ocenilo, kar je tudi po mnenju pritožbenega sodišča povzročilo najmanj preuranjen zaključek o neobstoju dokazov, da je bil posojeni denar porabljen za potrebe skupnega življenja A. A. in toženke. Ker določilo 8. člena ZPP predstavlja metodološki napotek za dokazno oceno, je kršitev te postopkovne določbe podana, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar sodišče ne oceni vseh dokazov posebej, nato pa še vse dokaze skupaj).

5. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da dokazna ocena sodišča prve stopnje ni v skladu z metodičnimi napotki 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje ni ocenilo izpovedbe zaslišanih pravdnih strank, niti prič s stališča njihove verodostojnosti. V skladu z 8. členom ZPP bi moralo sodišče prve stopnje navedene izpovedi presoditi same zase in v povezavi z drugimi dokazi. Navesti bi torej moralo, ali jim verjame in zakaj jim verjame, oziroma zakaj ne. V obrazložitvi sodbe ni niti povzetka, kaj iz izpovedbe zaslišanih strank in prič sledi. Pritožba v 5. točki obrazložitve navaja številne indice, ki bi jih zaradi celovitosti dokazne ocene sodišče moralo upoštevati pri oceni verodostojnosti strank in prič. Skrbna in vestna dokazna ocena zahteva oceno vsega, kar so stranki ali pa priče izpovedale v zvezi z določeno pomembno okoliščino in oceno verodostojnosti izpovedbe, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo izdelavo sodne odločbe.

6. V sodbi bo moralo sodišče oceniti vse dokaze, ki so bili v zvezi s pravno odločilnimi dejstvi izvedeni v postopku, najprej vsakega posebej, nato pa v medsebojni povezavi, tako da bo dokazna ocena celovita (8. člen ZPP). Dokazna ocena bo morala biti tudi vsebinsko prepričljiva (logična, življenjska).

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).