Jedro

Osebe, ki so kot stranski udeleženci sodelovali v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja, imajo enake pravice kot stranke, vključno s pravico do pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožbi tožečih strank zoper odločbo tožene stranke z dne 22.11.2000, navedeno odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrgla pritožbo tožečih strank zoper odločbo Upravne enote C. z dne 11.9.2000, s katero je ta odločila, da se izda začasno uporabno dovoljenje za objekt - gostinski lokal E. club v delu kleti objekta ... , C. Tožena stranka je odločitev oprla na določbo 42. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in določbo 72. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO) ter na ugotovitev, da pritožniki niso v nobenem razmerju do obravnavane upravne stvari, saj niso niti investitorji ali soinvestitorji, niti udeleženci gradnje.

V obrazložitvi sodbe sodišče navaja, da tožena stranka za zavrženje pritožbe ni imela podlage. Iz podatkov predloženih upravnih spisov namreč izhaja, da je bila sporna odločba o izdaji začasnega uporabnega dovoljenja vročena tudi pooblaščencu tožečih strank, ki so kot stranski udeleženci sodelovali v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. Tožnikom je bila z vročitvijo sporne odločbe priznana lastnost stranke v postopku, predvsem pa status upravičene osebe za vložitev pritožbe, ne glede na določbo 72. člena ZGO. Zato tožnikom, ki so sporno odločbo prejeli in ravnali skladno s pravnim poukom, po presoji sodišča statusa stranke ni bilo mogoče odreči zgolj s sklicevanjem na določbo 72. člena ZGO, ne da bi bile ugotovljene okoliščine, ki so pomembne za presojo statusa stranke v postopku po določbah ZUP.

Tožena stranka v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da stališče sodišča prve stopnje ni pravilno. Pritožbo je mogoče zavreči tudi v primeru, če je organ prve stopnje določeni osebi, kateri sicer, tako kot v tem primeru, po materialnem predpisu ne gre pravica pritožbe, vročil odločbo. To izhaja iz določb 49. in 129. člena ZUP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako da tožbo zavrne.

Tožeče stranke, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa v tem upravnem sporu in B.O., A.K. kot stranka z interesom v tem upravnem sporu na pritožbo niso podali odgovora.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali so tožniki upravičene osebe za vložitev pritožbe zoper začasno uporabno dovoljenje. To vprašanje je odvisno od vprašanja, ali imajo tožniki v postopku izdaje uporabnega dovoljenja položaj stranke ali stranskega udeleženca. Po določbi 229. člena ZUP ima namreč pravico pritožbe stranka ter stranski udeleženec, če je bil udeležen v postopku na prvi stopnji. Da so tožniki bili udeleženi v postopku na prvi stopnji, izhaja iz podatkov predloženih upravnih spisov, in sicer iz odločbe prve stopnje, ki je bila tožnikom tudi vročena, kar niti ni sporno. Glede na navedeno tudi po presoji pritožbenega sodišča za sklepanje tožene stranke, da pritožbe ni vložila upravičena oseba in za zavrženje pritožbe, ni podlage. Res je sicer, da imajo položaj stranke po določbi 72. člena ZGO le investitor in udeleženci pri gradnji, našteti v 69. členu ZGO in da tožnikov ni šteti za stranke v smislu navedene določbe. Vendar pa navedena zakonska določba ne izključuje pravice udeležbe v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja tudi drugim osebam, če izkažejo, da v tem postopku varujejo kakšne svoje pravice ali pravne koristi. Osebe, ki so, tako kot tožniki, kot stranski udeleženci sodelovali v postopku, imajo enake pravice in dolžnosti kot stranka (3. odstavek 43. člena ZUP), vključno s pravico do pritožbe (229. člen ZUP).

Ker glede na navedeno uveljavljana pritožbena razloga nista podana, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.