Jedro

Omejitev razpolaganja s premoženjem kot izjemo je potrebno po splošnem razlagalnem pravilu vedno ozko tolmačiti. Zato jo lahko določi samo jasen zakon, ne razlaga v sodni praksi. 151.a člen ZFPPIPP določa zgolj omejitev pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika, po katerem družbeniki izgubijo določena upravljavska upravičenja. Vendar to ne pomeni, da so izgubili vsa korporacijskopravna upravičenja iz poslovnega deleža, zlasti pravice do sorazmernega dela preostale likvidacijske ali stečajne mase po prenehanju družbe. Prav tako ne pomeni, da nimajo več poslovnih deležev v pravem pomenu besede. Premoženjsko pravico do sorazmernega dela preostale mase družbeniki ohranijo do izbrisa družbe. Ali bo v primeru stečaja ostala stečajna masa, ki bi pripadala družbenikom ali ne, v tej fazi ni mogoče prejudicirati. Upoštevati je potrebno z novelo ZGD-1I spremenjeni prvi odstavek 482. člena ZGD-1, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. Zato, če želi nek subjekt pridobiti poslovni delež v družbi v insolvenčnem postopku, mu sodni register tega ne more preprečiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo pritožbo udeležencev proti sklepu z dne 13. 2. 2019. Ugotovilo je, da je Okrožno sodišče v Celju res 4. 8. (prav: 9.) 2018 izdalo sklep o začetku postopka prisilne poravnave nad družbo na podlagi predloga družbenika in ločitvenega upnika, kar pomeni, da je bil sporazum o prenosu poslovnega deleža v družbi z dne 17. 11. 2019 sklenjen po začetku postopka prisilne poravnave. Pritrdilo je navedbam udeležencev, da so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) družbeniki pristojni sprejemati le še sklepe po 151.a členu, vendar to ne pomeni, da poslovni deleži po začetku prisilne poravnave ne morejo biti v pravnem prometu. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) določa prosto razpolaganje z deleži družbe v okviru družbene pogodbe. Nikjer zakon ne določa, da se v postopku prisilne poravnave ne smejo odsvojiti deleži družbe. Zato prisilna poravnava ni ovira za prenos deleža, kot je bilo predlagano.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo udeleženca po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) ter 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg). V pritožbi navajata, da sodišče ni upoštevalo, da se nad subjektom vpisa vodi postopek prisilne poravnave. Ta okoliščina je ovira za vpis predlagane spremembe v sodni register. Po začetku prisilne poravnave imetniki poslovnih deležev nimajo več upravljalskih in drugih korporacijskih upravičenj. Po zakonu so družbeniki pristojni sprejeti zgolj še sklepe iz 151.a člena ZFPPIPP. Glede na to, da z začetkom postopka prisilne poravnave izgubijo poslovni deleži družbe, nad katero se vodi postopek prisilne poravnave, praktično vsa korporacijskopravna upravičenja, je mogoče zagovarjati stališče, da poslovni deleži po začetku postopka prisilne poravnave ne morejo biti več v pravnem prometu. Sodna praksa je podobno stališče že zavzela za prodajo poslovnega deleža tekom stečajnega postopka (sklep VSL IV Cpg 621/2016). Glede na obrazložitev je mogoče enaka stališča zavzeti v konkretnem primeru, saj gre glede položaja poslovnega deleža, pravic, ki pripadajo poslovnemu deležu, in čistopis družbene pogodbe za primerljivo situacijo. V tem trenutku ne gre več za poslovne deleže v pravem pomenu besede, ki bi imetniku dajali pravico do udeležbe pri upravljanju, udeležbe v dobičku in do sorazmernega dela preostale likvidacijske ali stečajne mase ob prenehanju družbe. Obstoječi poslovni deleži se bodo v primeru potrditve prisilne poravnave razveljavili (zakonsko predvidene posledice postopka prisilne poravnave; tako je predvideno v načrtu finančnega prestrukturiranja). V primeru, da prisilna poravnave ne bi bila potrjena, pa bi prišlo do avtomatskega stečaja družbe, kjer ne bo preostanka stečajne mase, ki bi pripadal družbeniku. To je razvidno iz priloženega načrta finančnega prestrukturiranja, ki ga je izdelala družba, in navadne terjatve ne bodo poplačane. Tako kot družbenik družbe v stečaju, ki mu zaradi stečaja ostane le pravica do sorazmernega dela preostanka stečajne mase, ne more na drugega prenesti poslovnega deleža v skladu z ZGD-1 o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža, tako družbenik družbe v postopku prisilne poravnave ne more prenesti poslovnega deleža po začetku postopka prisilne poravnave, ki bo v primeru potrjene razveljavljen, v primeru nepotrjene pa bo avtomatsko sledil stečajni postopek. V primeru postopka prisilne poravnave subjektom, ki so v sodni register vpisani kot družbeniki, preneha pravica do upravljanja (odločanja) in jim preneha pravica do spremembe družbene pogodbe. To posledično pomeni, da po začetku postopka prisilne poravnave ni več mogoče izdelati čistopisa družbene pogodbe (čistopis družbene pogodbe je bil priložen predlogu za vpis spremembe).

3. Predlagatelj je po pooblaščeni odvetniški družbi odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da lastninska pravica upravičuje lastnika imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi samo zakon. Kakršnokoli poseganje v pravico lastnika do razpolaganja predstavlja poseg v pravico do zasebne lastnine v 33. členu Ustave RS, ki obsega varovanje svobode na premoženjskem področju. V tem okviru 33. člen Ustave RS varuje vse pravice, ki pomenijo uresničevanje človekove svobode na premoženjskem področju, vse stvarne pravice, posest, terjatev, pravice intelektualne lastnine, kapitalske deleže in podjetje. Noben zakon ne določa, da je poslovni delež v družbi, ki je v postopku prisilne poravnave, stvar izven pravnega prometa. Takega ne določa 151.a člen ZFPPIPP, ki omejuje zgolj poslovno sposobnost insolventnega dolžnika.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Udeleženca pretežno ponavljata trditve, ki sta jih podala pred sodiščem prve stopnje v pritožbi zoper sklep o vpisu spremembe v sodni register z dne 13. 2. 2019. Nanje je popolno in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Neutemeljen je očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, da se sodišče ni opredelilo do posebnosti konkretnega primera.

6. Ne drži očitek zmotne uporabe materialnega prava in bistvena pritožbena teza, da poslovni delež v družbi, nad katero se vodi postopek prisilne poravnave, ne more biti stvar v pravnem prometu. Edini argument za to tezo udeležencev je en primer v sodni praksi. Vendar ta še ne predstavlja enotne sodne prakse. Stvarnopravni zakonik v prvem odstavku 37. člena določa, da je lastninska pravica pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi samo zakon. Omejitev razpolaganja s premoženjem kot izjemo je potrebno po splošnem razlagalnem pravilu vedno ozko tolmačiti. Zato jo lahko določi samo jasen zakon, ne razlaga v sodni praksi.

7. Sodišče prve stopnje je pritrdilo udeležencema, da 151.a člen ZFPPIPP določa zgolj omejitev pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika, po katerem družbeniki izgubijo določena upravljavska upravičenja. Vendar to ne pomeni, da so izgubili vsa korporacijskopravna upravičenja iz poslovnega deleža, zlasti pravice do sorazmernega dela preostale likvidacijske ali stečajne mase po prenehanju družbe. Prav tako ne pomeni, da nimajo več poslovnih deležev v pravem pomenu besede. Premoženjsko pravico do sorazmernega dela preostale mase družbeniki ohranijo do izbrisa družbe. To velja ne glede na izid glasovanja o prisilni poravnavi: 1) če je v konkretnem primeru predvidena razveljavitev dotedanjih poslovnih deležev s poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala ali 2) v primeru, da ne bo izglasovana, kar bi pomenilo avtomatičen začetek stečajnega postopka. Ali bo v primeru stečaja ostala stečajna masa, ki bi pripadala družbenikom ali ne, v tej fazi ni mogoče prejudicirati. Sestavni del pravice do sorazmernega dela preostale likvidacijske ali stečajne mase je tudi pravica družbenika iz 374. člena ZFPPIPP, ki v primeru, če ni mogoče unovčiti premoženja, ki sestavlja stečajno maso, ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški, in če to spada v splošno stečajno maso v primeru iz drugega odstavka 373. člena tega zakona, se to premoženje razdeli družbenikom v sorazmerju z njihovimi deleži. Če bi prišlo do primera po 2. alineji 1. točke prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP in če družbeniška razmerja med strankami ne bi bila pravnomočno urejena, bi to pomenilo poseg v njihova pričakovana upravičenja in koristi, ki jim jih daje zakon. Zaradi te teoretične situacije je potrebno razrešiti vprašanja med družbeniki1. Upoštevati je potrebno z novelo ZGD-1I spremenjeni prvi odstavek 482. člena ZGD-1, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. Zato, če želi nek subjekt pridobiti poslovni delež v družbi v insolvenčnem postopku, mu sodni register tega ne more preprečiti.

8. Udeleženca neutemeljeno navajata, da v primeru postopka prisilne poravnave subjektom, ki so v sodni register vpisani kot družbeniki, preneha pravica do upravljanja (odločanja) in jim preneha pravica do spremembe družbene pogodbe, da to posledično pomeni, da čistopisa družbene pogodbe po začetku postopka prisilne poravnave ni več mogoče izdelati. Pri tem potrjujeta, da je bil čistopis družbene pogodbe priložen predlogu. Iz spisa je razvidno, da je predlagatelj predložil čistopis pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo z notarjevim potrdilom, da to po zunanji obliki in vsebini ustreza predpisom o notarski listini z dne 17. 1. 2017 SV 61/19. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da prisilna poravnava nad družbo ni ovira za prenos poslovnega deleža in za vpis spremembe v sodni register.

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP ter 19. členom ZSReg). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 37. členom ZNP ter 19. členom ZSReg zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

10. Udeleženca sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP).

1 Sklep VSC III Cpg 268/2016, v katerem je sodišče druge stopnje priznalo pravni interes tožečim strankam za tožbo na ugotovitev ničnosti dogovora o prenosu poslovnih deležev družbe kljub temu, da se je nad družbo začel stečajni postopek.