Jedro

1) Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. 2) Ker je sodišče ugotovilo, da kršitve zakona, na katere se sklicuje vložnik niso podane, je zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek

Zahteva zagovornika obd.E.D. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v K. je s sklepom z dne 21.11.1996, zoper obd. E.D. odredil pripor iz pripornega razloga po čl.201/II tč.2 Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Okrožno sodišče v K. je s sklepom z dne 22.11.1996, pritožbi obdolženčevih zagovornikov odvetnikov G.V. in F.M. iz K. zavrnilo kot neutemeljeni.

Obdolženčev zagovornik odvetnik F.M. iz K. je dne 26.11.1996 vložil zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora zahtevo za varstvo zakonitosti, ki je bila VS RS s spisom predložena dne 5.12. 1996. Dne 6.12.1996 je bila na podlagi čl.423/II ZKP zahteva za varstvo zakonitosti s spisom poslana Državnemu tožilstvu RS, ki je na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovorilo ter spis z zahtevo za varstvo zakonitosti vrnilo Vrhovnemu sodišču RS dne 24.12.1996. V uvodu zahteve za varstvo zakonitosti obdolženčev zagovornik navaja, da uveljavlja razloga po čl.420/I tč.2 in 3 ZKP, predlaga pa, da se sklepa preiskovalnega sodnika in zunajobravnavnega senata razveljavita ter da se obd.E.D. izpusti na prostost. Po stališču zagovornika obdolženca v navedenih sklepih niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ter da je o odločilnih dejstvih precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe (prav: sklepa) o vsebini listin in zapisnikov o zagovorih obdolženca ter tudi med samimi listinami in zapisniki, kar pomeni kršitev iz čl.371/I tč.11 ZKP. Po stališču zagovornika v pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora ni podan utemeljen sum, da bi obdolženec storil očitani kaznivi dejanji, ker je po mnenju preiskovalnega sodnika in zunajobravnavnega senata utemeljen sum podan že s tem, da se iz ovadbe v sklep o odreditvi pripora prepiše opis kaznivega dejanja in nadalje navede, katere listine so priložene ovadbi, kar pa ni dovolj za oceno, ali je utemeljen sum podan.

Takemu izvajanju obdolženčevega zagovornika pa ni mogoče pritrditi. V razlogih pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora, ki je bil izdan pred izdajo sklepa o preiskavi, je namreč pojasnjeno, na podlagi katerih okoliščin je sodišče ocenilo, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani kaznivi dejanji. Ni namreč točna trditev v zahtevi za varstvo zakonitosti, da je v razlogih pravnomočnega sklepa navedena le vsebina ovadbe in le-tej priloženih prilog, pač pa je v razlogih pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora povzeta tudi vsebina zagovora obd. E.D., glede katerega je navedeno, da obdolženec ni znal podrobneje obrazložiti, na kaj se nanaša 11 podpisanih in likvidiranih računov v skupni višini 256.105 DEM, v razlogih pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora pa je tudi navedeno, da glede teh računov ne obstaja nikakršna druga dokumentacija, ki bi specificirala višino in določila izvor posameznih zneskov, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti utemeljenost računov pred izplačilom. Pravnomočni sklep o odreditvi pripora torej vsebuje razloge o tem, zakaj je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani kaznivi dejanji, razlogi pa tudi niso nejasni in tudi ne v nasprotju med seboj. Utemeljenost suma, da je obdolženec storil očitani kaznivi dejanji, pa se je potrdila s sklepom preiskovalnega sodnika z dne 28.11.1996, s katerim je bila zoper obdolženega E. D. uvedena preiskava zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic po čl.244/II in I KZ ter po čl.240/I KZ. Ni torej podana uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po čl.371/I tč.11 ZKP.

Prav tako ni mogoče pritrditi stališču zagovornika obd. E.D., da so razlogi za odreditev pripora,navedeni v obrazložitvi sklepa, glede koluzijske nevarnosti le navidezni in abstraktni, ne pa realni in konkretni. V razlogih pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora je podrobno navedeno, katere dokaze bo potrebno izvesti med preiskavo, pojasnjeno pa je tudi, katere so tiste okoliščine, ki opravičujejo bojazen, da bi obdolženec, če bi bil na prostosti, vplival na priče, ki v času izdaje sklepa o odreditvi pripora še niso bile zaslišane, prav tako pa je pojasnjena utemeljena bojazen, da bi obdolženec, če bi bil na pristosti, utegnil pomembno dokumentacijo spremeniti, prirediti ali celo na novo izdelati. Obdolženčev zagovornik v zvezi s tem v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da ni podana opravičena bojazen, da bi obdolženec to storil, ker so vse priče, ki jih bo potrebno v preiskavi zaslišati, odrasle in zelo odgovorne osebe in ki zasedajo v gospodarstvu visoka in odgovorna mesta, te priče pa se v celoti zavedajo, kaj pomeni krivo pričanje in ponarejanje poslovne dokumentacije. Na take osebe pa se kar tako lahkotno ne da in ne more vplivati, zlasti tudi ne zato, ker ima obdolženec v lastni igralnici veliko ali celo preveč nasprotnikov, ki komaj čakajo, kje in na kakšen način bi mu dokazali napake ali celo kazniva dejanja. Zagovornik obd. E.D. torej pri tem, ko skuša izpodbiti ugotovitev sodišča o obstoju posebnih okoliščin, ki opravičujejo bojazen, da bi obdolženec na prostosti uničil sledove kaznivih dejanj ter oviral preiskavo z vplivanjem na priče, uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po določilu čl.420/II ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.

Po stališču zagovornika obd. E.D. pa gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka tudi zato, ker se v tej preiskovalni zadevi v zunajobravnavnem senatu kot poročevalka pojavlja ista sodnica in tudi isti sodniki kot člani senata, kar ni v skladu z določili čl.160 Sodnega reda, kar je po njegovem mnenju očitno vplivalo na odločitev sodišča. VS RS je ugotovilo, da ne gre za kršitve določil Zakona o kazenskem postopku in tudi ne za kršitev določil Sodnega reda.

Zagovornik obd. E.D. je očitno prezrl, da je senat Okrožnega sodišča v K., v katerem je bila poročevalka sodnica B.M.R., s sklepom z dne 21.11.1996, razveljavil sklep preiskovalnega sodnika z dne 19.11.1996, s katerim je bil odrejen pripor zoper obd. E.D., ter zadevo vrnil preiskovalnemu sodniku v novo odločitev. Res je sicer pri odločanju o pritožbah obdolženčevih zagovornikov zoper sklep o odreditvi pripora z dne 21.11.1996, odločil senat Okrožnega sodišča v K. s sklepom z dne 22.11.1996, v katerem je bila poročevalka ponovno sodnica B.M.R. Ni pa mogoče pritrditi stališču obdolženčevega zagovornika, da so bila s tem kršena določila Sodnega reda. Po določilu čl.163/II Sodnega reda se namreč zadeva, ki je bila razveljavljena, ob ponovni predložitvi pritožbenemu sodišču praviloma dodeli istemu sodniku poročevalcu.

VS RS je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi in ker vložnik zahteve za varstvo zakonitosti v njej uveljavlja tudi razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (čl.425 ZKP).