18. 2. 2010

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Petra Vesela, Kočevje, ki ga zastopa Odvetniška družba Rozman in Vesel, o. p., d. n. o., Ljubljana, na seji 18. februarja 2010

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. PR 15604/2006 z dne 9. 1. 2008 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 233. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo in 58/09), 42., 43. in 44. člena, tretjega odstavka 65. člena, 66. in 68. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08 in 21/08 – popr. in 108/09) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik izpodbija sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za sodno varstvo, vložena zoper plačilni nalog prekrškovnega organa. Zatrjuje kršitev 22. in 25. člena Ustave. Predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe in navaja, da gre za posebej utemeljen primer.

2.Pritožnik oziroma pobudnik izpodbija tudi v izreku tega sklepa navedena predpisa. Zatrjuje, da je prvi odstavek 233. člena Zakona o varnostni cestnega prometa (ZVCP-1) v neskladju z 2., 22., s 27. členom in s četrto alinejo 29. člena Ustave. Tretji odstavek 65. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) naj bi bil v neskladju z 2. in z 29. členom Ustave. Pobudnik uveljavlja tudi neskladje 66. člena ZP-1 s 23. in 25. členom Ustave, neskladje 68. člena ZP-1 z 2., s 23., 27. in z 29. členom Ustave in neskladje 42., 43. in 44. člena ZP-1 z 2. in s 23. členom Ustave. Pravni interes utemeljuje s sklicevanjem na ustavno pritožbo oziroma izpodbijani posamični akt.

3.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po četrti alineji drugega odstavka istega člena se šteje, da gre za tak primer, če gre za posamične akte, izdane v zadevah prekrškov. Za tak akt gre v zadevi pritožnika. Pritožnik predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe skladno s tretjim odstavkom 55.a člena ZUstS. Po tej določbi bi šlo za posebej utemeljen primer, če bi šlo za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve. Tega pogoja pritožnik ni izkazal. To, da je hkrati vložil tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti navedenih predpisov, samo po sebi izjemne obravnave še ne utemelji. Zato ustavna pritožba ni dovoljena in jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora pobudnik izkazati, da bo morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

5.Pobudnik med drugim izpodbija tudi tretji odstavek 65. člena ZP-1, ki je bil spremenjen z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 17/08 – ZP-1E). Na podlagi drugega odstavka 47. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče presoja predpise, ki so po vloženi pobudi prenehali veljati ali so bili spremenjeni ali dopolnjeni, če niso bile odpravljene posledice njihove neustavnosti (prvi odstavek 47. člena ZUstS). Pobudnik mora za presojo takega predpisa izkazati pravovarstveno potrebo.

6.Pravni interes oziroma pravovarstvena potreba pobudnika za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb sta temeljila na hkrati vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče kot nedovoljeno zavrglo. Glede na to morebitna razveljavitev izpodbijanih določb v zadevi pobudnika ne bi več mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe za presojo ustavnosti izpodbijanih predpisov. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik