Jedro

Toženka se ne more sklicevati na uporabo Sheme za določanje odškodnine za posamezne vrste poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 28/2008). Namen te sheme je namreč le usklajevanje višine pavšalnih odškodnin, ki jih je predvidel ZOPDA z indeksom rasti življenjskih potrebščin in je namenjena zgolj odmeri pravične odškodnine v postopku odmerjanja odškodnin po določbah omenjenega zakona.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo z dne 31. 12. 2004 od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu je toženka dolžna plačati 29.210,48 EUR (tedaj 7,000.000,00 SIT) odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu na delovnem mestu. Zakonske zamudne obresti od odškodnine je zahteval od 19.9.2003 dalje.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in toženki naložilo plačilo 14.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 2. 2007 dalje do plačila, v preostanku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnika in sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je toženki namesto 14.000,00 EUR naložilo plačilo 21.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi namesto od 12. 2. 2007 sedaj od 23. 6. 2005, v preostalem pa je pritožbo tožnika, kot tudi pritožbo toženke, (razen glede priznanih potnih stroškov pooblaščenke tožnika) zavrnilo in je sodbo prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo.

4. Zoper odločitev sodišča druge stopnje toženka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je drugostopenjsko sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07-UPB, v nadaljevanju ZPP) s tem, ko je zavrnilni del prvostopenjske sodbe spremenilo tako, da je toženki naložilo, da je dolžna tožniku plačati še dodatnih 21.000,00 EUR odškodnine. Meni, da spremenjen izrek sodbe pušča dvom, ali je prvostopenjska sodba spremenjena v celoti ali le v zavrnilnem delu. Toženka sodišču druge stopnje očita tudi zmotno uporabo materialnega prava, saj meni, da je napačen zaključek sodišč, da je prisojena odškodnina skladna z višino odškodnin, ki so se za takšne in podobne primere škode izoblikovale v sodni praksi. Pri tem se sklicuje na Shemo za določanje odškodnine za posamezne vrste poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 28/2008) za katero meni, da je nastala na podlagi odškodnin, ki so se prisojale v sodni praksi. Po tej shemi bi bil namreč tožnik upravičen do enkratne denarne odškodnine v znesku največ 12.646,97 EUR, pa še to le, če bi zbolel za najtežjo obliko bolezni plevre, do česar pa v obravnavanem primeru, glede na zaključke izvedencev, ni prišlo. Toženka tako predlaga, naj revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne drugostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Izrek sodbe sodišča druge stopnje je jasen. Sodišče je spremenilo višino odmerjene denarne odškodnine, in sicer tako, da jo je zvišalo iz na prvi stopnji odmerjenih 14.000,00 EUR na 21.000,00 EUR. Navedbe toženke, da ji je drugostopenjsko sodišče poleg že prisojenih 14.000,00 EUR, naložilo še plačilo dodatnih 21.000,00 EUR, so neutemeljene, saj to ne izhaja niti iz izreka, niti iz obrazložitve izpodbijane sodbe.

8. Glede očitkov o zmotni uporabi materialnega prava revizijsko sodišče pritrjuje odločitvi nižjih sodišč, da se Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (Uradni list RS, št. 56/96) in kasnejši Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom (uradni list RS, št. 38/2006, v nadaljevanju ZOPDA), ki urejata specifično problematiko azbestnih poklicnih bolezni, v obravnavanem primeru ne uporabljata, saj se je tožnik odločil odškodnino terjati v pravdnem postopku in ne v posebnem postopku sporazumevanja o odškodnini, ki ga predvidevata omenjena specialna zakona. Torej se toženka tudi ne more sklicevati na uporabo Sheme za določanje odškodnine za posamezne vrste poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 28/2008). Namen te sheme je namreč le usklajevanje višine pavšalnih odškodnin, ki jih je predvidel ZOPDA z indeksom rasti življenjskih potrebščin in je namenjena zgolj odmeri pravične odškodnine v postopku odmerjanja odškodnin po določbah omenjenega zakona.

9. Neutemeljene pa so tudi navedbe toženke o previsoko odmerjeni odškodnini. Primerjava obravnavanega primera z ostalimi primerljivimi primeri v sodni praksi (npr. odločbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 4/2005, II Ips 494/2005, II Ips 866/2006, II Ips 181/2003, II Ips 308/2002) pokaže, da je bila prisojena odškodnina primerna, upoštevaje tudi individualne okoliščine na strani tožnika.

10. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljana revizijska razloga nista podana, zato je, skladno z določbo 378. člena ZPP, neutemeljeno revizijo zavrnilo.

11. Odločitev, da tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP.