Jedro

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 3559/0 k. o. ... in v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine parc. št. 3558/0 k. o. ... ugotovilo obstoj služnostne pravice hoje in vožnje s traktorjem s prikolico po poti, ki poteka v širini približno 3 m po skrajnem vzhodnem in nato v nadaljevanju tudi južnem delu parc. št. 3558/0 k. o. ..., in sicer od tromeje med parc. št. 3558/0, 3565/0 in 3562/1 k. o. ..., v celotni širini približno 3 m po skrajnem vzhodnem delu parc. št. 3558/0 iste k.o., v smeri proti jugu te parcele do tromeje med parc. št. 3558/0, 3562/1 in 3562/2 iste k. o., od te tromeje pa delno po skrajnem vzhodnem delu toženčeve parc. št. 3558/0 v širini približno 1,5 m do tromeje med parc. št. 3558/0, 3556/0 in 3557/4 iste k. o., kjer se pot ponovno v celotni širini 3 m nadaljuje po skrajnem južnem delu parc. št. 3558/0 v smeri proti zahodu, vse do skrajnega jugozahodnega dela parc. št. 3558/0 oziroma do parc. št. 3559/0 k. o. ... Ugotovilo je naslednja dejstva: da je bila sedaj obstoječa makadamska gozdna pot urejena med leti 1982 in 1983 ter da so pred tem lastniki gozdnih parcel do svojih zemljišč dostopali, kjer se je dalo; da so od ureditve makadamske poti dalje lastniški predniki tožnikov in nato tožnika sama po tej poti prišli do skrajnega severozahodnega roba toženčeve parcele, nato pa dostop nadaljevali po sporni poti; da je lastniški prednik tožnikov A. D. st. umrl v letu 1991, njegov sin A. D. ml. pa šest let za njim; da se v vmesnem obdobju šestih let, ko sta 2002 zemljišča kupila tožnika, po sporni poti ni vozilo; da je tožnikoma sporno pot l. 2002 pred nakupom pokazal toženec; da je toženec začel tožnikoma prepovedovati vožnje oziroma jo onemogočati v l. 2009, ko je po geodetskih meritvah spoznal, da večji del poti poteka po njegovi nepremičnini (prej je domneval, da pot poteka po zemljišču last M.).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem navaja, da sta sodbi sodišč prve in druge stopnje materialnopravno zmotni. Predlaga dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj: (1) ali je izpolnjena dvajsetletna priposestvovalna doba dejanskega izvrševanja služnosti iz drugega odstavka 217. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) v primeru, ko se je služnost izvrševala 14 let (1982-1996), nato se šest let ni izvrševala (1996-2002), potem pa se je ponovno izvrševala sedem let (2002-2009), in ali je v tem primeru na podlagi priposestvovanja nastala stvarna služnost; (2) ali se v priposestvovalno dobo všteje tudi obdobje, ko so služnost izvrševali pravni predniki sedanjih lastnikov gospodujoče nepremičnine. Navaja, da mora biti izvrševanje služnosti podano ves čas priposestvovalne dobe ter da ta pogoj v tem primeru ni bil izpolnjen. Meni, da je uporabljen način računanja priposestvovanja v nasprotju z namenom nepravega priposestvovanja, ki temelji na dalj časa trajajočem izvrševanju služnosti, ki se ji lastnik ni uprl. Če bi priposestvovanje teklo tudi v času, ko se ne izvršuje, bi prišlo do absurdne situacije, saj bi se lastnik služečega zemljišča moral upreti nečemu, česar ni. Določba 223. člena SPZ se nanaša na obstoječo služnost. Meni, da v tem primeru ne pride v poštev niti peti odstavek 45. člena SPZ, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, saj so dediči pravnih prednikov nepremičnino lahko uporabljali, tožnika pa tudi nista podala nobenih trditev v smeri pogojev iz navedene določbe SPZ. Sklicuje se na sodne odločbe pritožbenih sodišč VSL I Cp 4432/2009 z dne 3. 2. 2009, VSL I Cp 731/2011 z dne 27. 8. 2011 in VSL I Cp 3262/2012. Meni tudi, da ni povsem jasno, ali mora služnost ves čas izvrševati isti lastnik, in se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča II DoR 363/2013, kjer je bilo takšno vprašanje dopuščeno.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).