Jedro

Sindikat lahko nasprotuje odpovedi, če meni, da zanjo ni utemeljenih razlogov ali da postopek ni bil izveden v skladu z ZDR. Svoje nasprotovanje mora pisno obrazložiti. Če sindikat ustno nasprotuje odpovedi oz. predloži nepodpisano pisno mnenje, se šteje, da sindikat ni nasprotoval odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Oddelek v Brežicah, je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi z dne 1.2.2004 med tožnikom in toženo stranko po tovrstni odločbi o izredni odpovedi z dne 1.10.2004, za ves čas trajanja sodnega postopka, to je do pravnomočne odločitve Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Oddelka v Brežicah, po tožbi z dne 2.11.2004, kar je dolžna tožena stranka vzeti na znanje in za ta čas pozvati tožnika na delovno mesto "vzdrževalec".

Zoper ta sklep se pritožuje tožnik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 338. členu ZPP s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njegovemu predlogu za izdajo začasne odredbe.

V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep zgrešen, nepravilen in se je sodišče prve stopnje že samo odločilo, da bo tožbeni zahtevek zavrnilo. Še ZVCP omogoča udeležencem v prometu, ki se ne strinjajo z rezultatom meritev alkoholiziranosti, da zahtevajo preizkus s preiskavo krvi, gre pa za problem veljavnosti vozniškega dovoljenja. Tožnik je pri tem mnenja, da je vozniško dovoljenje, tudi splošno gledano, zagotovo manjša "vrednota", kot pa v teh časih zaposlitev preprostega človeka in zatorej ni razumeti, zakaj njemu ni bilo to omogočeno. Prav tako so policisti zagotovo bolj verzirani za uporabo alkotestov kot varnostniki in je tudi iz tega razloga vprašljiva pravilnost postopka pri dogodku z dne 9.9.2004. Povsem pavšalno je zaključevanje sodišča prve stopnje, da tožnik ni obrazložil nenadomestljive škode glede socialnega statusa ob predlogu za izdajo začasne odredbe, saj se možnost življenja in normalnega življenjskega statusa za vsakega človeka bistveno spremeni na slabše, če ostane brez zaposlitve in s tem brez dohodkov. Tožnik ne bo prejemal nobenega nadomestila, star je 43 let, in je v letih, ko se že težko najde druga zaposlitev, poleg tega pa je preprost kmečki človek, ki nima premoženja in zato mu bo še kako nastala škoda, ki je ne bo mogel z ničemer ublažiti, v kolikor ostane brez zaposlitve.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava ter na absolutne bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002 in 2/2004) v zvezi s 366. členom ZPP. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje sicer pravilno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, vendar iz nepravilnih pravnih zaključkov. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo iz popolnoma drugih pravnih stališč, ne pa takih, kot jih je uporabilo sodišče prve stopnje.

Namreč delodajalec mora o nameravani redni in izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka le, če tako zahteva delavec (1. odstavek 84. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS št. 42/2002).

Sindikat lahko poda svoje mnenje v roku 8-ih dni. Če svojega mnenja v navedenem roku ne poda, se šteje, da odpovedi ne nasprotuje (2. odstavka 84. člena ZDR). Sindikat lahko nasprotuje odpovedi, če meni, da za njo ni utemeljenih razlogov ali da postopek ni bil izveden skladno s tem zakonom. Svoje nasprotovanje mora pisno obrazložiti (3. odstavek 84. člena ZDR). Pri tem pripominja pritožbeno sodišče, da ne zadostuje ustno nasprotovanje, pa tudi ne, če je pisno mnenje nepodpisano. V takem primeru se šteje, da sindikat ni nasprotoval odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Iz 1. odstavka 85. člena ZDR pa izhaja, da če sindikat iz 84. člena nasprotuje redni odpovedi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga, ali redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in delavec pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje do poteka roka za arbitražno oziroma sodno varstvo. Če delavec v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz 1. odstavka 85. člena in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe. Iz tega sledi, da mora delavec pri delodajalcu zahtevati, da le-ta obvesti sindikat o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in v primeru, da sindikat nasprotuje odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tudi zahtevati pri delodajalcu zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, najkasneje do izdaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker v nasprotnem primeru zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi ne učinkuje do poteka roka za sodno varstvo (1. odstavek 85. člena ZDR), kar pomeni, da mora podati delavec zahtevo preden nastopijo posledice oziroma preden nastopijo učinki prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi.

V konkretnem primeru pa je tožnik podal zahtevo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi šele 28.10.2004, izredna odpoved pa je bila podana 1.10.2004 in tega dne je tudi to odpoved prejel tožnik sam. Sindikat pa je podal nasprotovanje odpovedi 22.9.2004 - nepodpisano, predsednik pa je na zagovoru tožniku dne 20.9.2004 le navedel oziroma povedal, da je tožnik dober delavec in predlagal, da se mu še da ena možnost. Tako navedbo predstavnika sindikata pa ni šteti za nasprotovanje odpovedi, saj mora biti ta obrazložena, pisna in podpisana in navedeni razlogi, zaradi katerih sindikat nasprotuje izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (3. odstavek 84. člena ZDR). Iz dokazov v spisu pa ni razvidno, da bi tožnik podal zahtevo pri toženi stranki, da le-ta o tem obvesti sindikata ne ustno, niti ne pisno. Pogoj za zadrževanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi po 85. členu ZDR je torej ta, da poda delavec pri delodajalcu oziroma, da delavec pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi in da nasprotuje sindikat taki odpovedi. V takem primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje do poteka roka za sodno varstvo. Da pa se delavcu podaljša učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe, pa so pogoji, ki so navedeni v 1. odstavku, morali biti izpolnjeni, poleg tega pa so morali biti tudi pogoji iz 3. odstavka istega člena, to je, da najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe. Če pa pogoji iz 1. odstavka niso izpolnjeni, pa so sicer izpolnjeni pogoji po 3. odstavku, vendar to ne zadrži oziroma ne podaljša učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe, ker je prvi pogoj, da delavec zahteva pri delodajalcu zadržanje učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi in da sindikat pismeno nasprotuje odpovedi. Če teh pogojev ni, ne pride v poštev niti 1. in 3. odstavek 85. člena ZDR o zadržanju učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, niti do poteka roka sodnega varstva, pa tudi ne zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do pravnomočne odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe.

Iz tega sledi, da ni prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe, pa niti ne do poteka roka za sodno varstvo in ker tožnik ni izpolnil vseh pogojev, navedenih v 1. odstavku 85. člena ZDR, tudi niso izpolnjeni pogoji za zadržanje do pravnomočne sodne odločitve v tem individualnem delovnem sporu in ni potrebno ugotavljati ali tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe izkazuje vse predpostavke, določene v 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ - Ur. l. RS št. 51/98 - 16/2004), ki določa pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, pa tudi ne, ali delavec izpolnjuje pogoje v skladu z 273. členom ZIZ. Glede na navedeno zaključuje pritožbeno sodišče nima tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe nobene pravne podlage v določbi 272. in 273. člena ZDR in sicer, da bi se učinkovanje prenehanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi zadržalo do pravnomočne sodne odločbe, ker tožnik ni izpolnil vseh pogojev iz 1. odstavka 85. člena ZDR, to je, da ni sindikat podal pismenega nasprotovanja odpovedi, tožnik pa ni zahteval zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe do izdaje izredne o zaposlitvi zaradi odpovedi, to je do 1.10.2004, ampak šele 28.10.2004. Zaradi navedenega nima predlog tožnika za izdajo začasne odredbe nobene pravne podlage, in ga je bilo potrebno zavrniti, kot je to storilo že utemeljeno sodišče prve stopnje, vendar iz nepravilnih pravnih razlogov. Zato razlogovanje ali so bili podani razlogi v skladu z 272. in 273. členom ZIZ za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve niso potrebni, ampak je bistveno le, da delavec - tožnik ni postopal v skladu s 1. odstavkom 85. člena ZDR, ampak je podal zahtevo šele 28.3.2004, torej že potem, ko so nastopile posledice izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, torej ko je začela odpoved že učinkovati, saj je bila izredna odpoved podana 1.10.2004. Glede na navedeno je začasna odredba, ki želi zadržati učinkovanja že nastalih posledic odpovedi pogodbe, nepotrebna oziroma neutemeljena. Zato niso tožnikove pritožbene navedbe utemeljene, pa tudi ne bistvene za izdajo te sodne odločbe. Pri tem pa pritožbeno sodišče ne soglaša, da se začasna odredba ne more izdati za izpolnitev zahtevka, saj gre za regularno odredbo. O tem, ali je tožnik prišel na delo vinjen ali ne, pa bo sodišče prve stopnje ugotavljalo v dokaznem postopku, ko bo odločalo o glavni stvari.

Ker torej niso izpolnjeni vsi pogoji za izdajo začasne odredbe, je odločitev sodišča prve stopnje sicer pravilna, vendar iz zgoraj navedeni razlogov, pritožba pa ni utemeljena, zato ugotavlja pritožbeno sodišče, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje materialnopravno pravilen in zakonit. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.