Jedro

Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne sme opravljati procesnih dejanj. Procesno dejanje sodišča je vsako voljno dejanje sodišča, s katerim ustanovi, spremeni ali odpravi procesno pravno razmerje. Dokaz z izvedencem izvaja sodišče samo. Njegovo izvajanje je nedvomno procesno dejanje. Sodišče torej med prekinitvijo postopka tega ne sme početi.

Pravila stečajnega prava podeljujejo upniku pravico do prijave terjatev, stečajnemu upravitelju pa nalagajo preizkus takšnih terjatev. Priznana terjatev se potem izplača iz razdelitvene mase. Če je v stečajnem postopku prijavljena terjatev priznana, se stečajni dolžnik izogne nadaljevanju morebiti še dolgotrajnega in dragega, sicer še pred stečajnim postopkom zoper sebe začetega pravdnega postopka. Izvajanje dokazov, dokler ni jasno, ali bo stečajni upravitelj sploh prerekal terjatev, torej ne bi imelo nobenega smisla.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom ugotovilo, da je postopek prekinjen od 19. 1. 2015 zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko.

2. Zoper ta sklep je vložila pritožbo tožeča stranka. V pritožbi navaja, da je v tej zadevi prvostopenjsko sodišče še pred začetkom stečajnega postopka (7. 1. 2015) postavilo izvedenca. Stečajni postopek se je začel 19. 1. 2015. Po pritožnikovem mnenju je treba razlikovati med ovirami za nadaljevanje stečajnega postopka, ki zadeva sodišče ali sojenje in ovirami, ki so na strani ene od strank. Stečajni postopek naj bi bila slednja vrsta ovire. Procesni roki naj ne bi prenehali teči za drugo stranko, vendar pa pravna dejanja nimajo učinka proti tisti stranki, pri kateri je prišlo do ovire. Po pritožnikovem pravnem stališču torej ni razlogov, da bi izvedenec ne izdelal mnenja.

3. Pritožba ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo na temelju 2. točke 365. člena ZPP.

4. Postopek je prekinjen od 19. 1. 2015 zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko (4. točka 1. odstavka 205. člena ZPP).

5. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne sme opravljati procesnih dejanj (1. stavek 2. odstavka 207. člena ZPP). Procesno dejanje sodišča je vsako voljno dejanje sodišča, s katerim ustanovi, spremeni ali odpravi procesno pravno razmerje (R., r. št. 600). Dokaz z izvedencem izvaja sodišče samo (243. člen in naslednji ZPP; tudi 289. člen ZPP). Izvajanje dokaza z izvedencem je nedvomno procesno dejanje. Glede na jasno določbo 1. stavka 2. odstavka 207. člena ZPP torej sodišče ne sme izvajati dokaza z izvedencem. Pritožba je iz tega razloga neutemeljena.

6. Da je postopek zaradi stečaja dolžnika prekinjen, nedovoumno izhaja tudi iz 3. odstavka 301. člena ZFPPIPP.

7. Pravila stečajnega prava podeljujejo upniku pravico do prijave terjatev (59. člen ZFPPIPP), stečajnemu upravitelju pa nalagajo preizkus takšnih terjatev. Priznana terjatev se potem izplača iz razdelitvene mase (358. člen in naslednji ZFPPIPP). Če je v stečajnem postopku prijavljena terjatev priznana, se stečajni dolžnik izogne nadaljevanju morebiti še dolgotrajnega in dragega, sicer še pred stečajnim postopkom zoper sebe začetega pravdnega postopka. Izvajanje dokazov, dokler ni jasno, ali bo stečajni upravitelj sploh prerekal terjatev, torej ne bi imela nobenega smisla. Razumljivo je zato, da takšna prekinitev velja za pravdno sodišče kot takšno, in ne le za stranko. Da pa lahko upnik predlaga nadaljevanje postopka, je tudi jasno določeno v 3. odstavku 301. člena ZFPPIPP.

8. Pritožbeno sodišče je moralo odločiti še o stroških pritožbe (1. odstavek 165. člena ZPP). Povrnitev pritožbenih stroškov lahko zahteva le stranka, ki uspe s pritožbo (1. odstavek 154. člena ZPP). Ker pritožba ni bila uspešna, pritožnica ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov.