Jedro

Sodišče prve stopnje je tožbo, s katero je tožnik uveljavljal odpravo izpodbijanih upravnih odločb in ugotovitev, da nima lastnosti zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja kot oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki si sama plačuje prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, od 1. 9. 2012 dalje, utemeljeno zavrglo. Pravilno je zaključilo, da je bilo o tem že pravnomočno odločeno. Toženec je namreč z dokončno odločbo odločil, da ima tožnik lastnost zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja kot oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki si sama plačuje prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje od 1. 9. 2012. Pravilnost in zakonitost teh odločb je tožnik izpodbijal s tožbo v socialnem sporu, v katerem se je presojala lastnost zavarovanca. Tožbeni zahtevek na odpravo citiranih odločb in ugotovitev, da lastnosti zavarovanca nima, je bil zavrnjen. Takšna odločitev je postala pravnomočna z odločitvijo pritožbenega sodišča, torej še pred izdajo izpodbijanega sklepa. To pomeni, da je bilo o lastnosti zavarovanca že pravnomočno razsojeno. Ponovno sojenje o stvari, o kateri je že bilo pravnomočno razsojeno, ni dopustno. Zato v tem postopku ni dopustno presojati pravilnosti in zakonitosti odločb toženca niti vključitve v obvezno zavarovanje po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ. Po 274. členu ZPP se tožba v takšnem primeru zavrže. Odločba o tem, da ima tožnik od 1. 9. 2012 dalje lastnost zavarovanca po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ, je dokončna in pravnomočna. Z vključitvijo v obvezno zdravstveno zavarovanje nastopi tudi obveznost plačila prispevkov. Te prispevke pa je dolžan plačati tožnik sam. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih upravnih odločb tožene stranke in ugotovitvijo, da tožnik ni dolžan plačati prispevkov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije stroške pritožbe sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo v I. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 2. 4. 2014 in št. ... z dne 29. 1. 2014 ter ugotovitev, da tožnik ni dolžan poravnati zapadlih neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje v skupni višini 218,72 EUR, po stanju na dan 29. 1. 2014. S sklepom v II. točki izreka je zavrglo tožbo zoper odločbi toženca št. ... z dne 13. 5. 2013 in št. ... z dne 21. 1. 2013 ter ugotovitev, da tožnik nima lastnosti zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja kot oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki si sama plačuje prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, od 1. 9. 2012 dalje. Obenem je sklenilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Sodno odločbo izpodbija tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče ob ugotovitvi, da je vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje, ni upoštevalo, da odločbi z dne 21. 1. 2013 in 13. 5. 2013 nista izvršljivi. V izreku teh odločb namreč ni odločeno o izvršljivosti, kar pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka in načela zakonitosti. Sodišče prve stopnje se do te pravno relevantne navedbe sploh ni opredelilo, kar predstavlja kršitev načela kontradiktornosti in ne dosega standarda obrazložene sodbe. Prav zaradi neizvršljivosti odločb o lastnosti zavarovanca ni dolžan plačati prispevkov za to zavarovanje. Sodišče je z vpogledom v spis opr. št. III Ps 2105/2015 ugotovilo, da je dolžan prispevke plačati, ker ima lastnost zavarovanca. Vendar to ni del izreka sodbe, zato to ni pravnomočno, in tudi ne gre za pravnomočno razsojeno stvar, zato je odločitev sodišča nezakonita. Pravnomočna sodba učinkuje le do zaključka glavne obravnave. Poleg tega se sklicuje tudi na drugo pravno podlago. Ne drži, da ni ugovarjal višini odmernega odstotka in višini plačila prispevkov, saj je pojasnil, da odločbo izpodbija v celoti. Sodišče bi to moralo preiskati skladno z načeli preiskovalnosti, materialne resnice in iura novit curia. Sodišče pa tudi ni izdalo vmesnega ugotovitvenega zahtevka in se do tega niti ni opredelilo. Zlorabljen je bil 78. a člen ZZVZZ, ker ni mogel koristiti pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tudi do tega se sodišče ni opredelilo. Plačnik prispevka je tudi toženec. Do izdaje sodbe opr. št. III Ps 2105/2013 je zaradi nezakonitosti stanja zavračal plačilo prispevkov. Tudi sicer je bil postopek voden avtokratično in v korist toženca, sodišče mu ni dopuščalo, da bi končal stavke, niti dovolilo zaključnega govora na naroku. Spoštovano ni bilo niti načelo odprtega sojenja. Narok se je začel z zamudo in se zelo hitro končal. Z odločbo z dne 29. 1. 2014 je toženec ponovno odločal o isti stvari. Odločba je naslovljena na nedoločen krog oseb in ne vsebuje pravne podlage, zaradi česar je nezakonita. Uveljavlja stroške pritožbe v višini 5,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, in tudi ne do kršitev, ki jih uveljavlja pritožba.

K očitanim procesnim kršitvam

5. Zatrjevana kršitev načela kontradiktornosti, torej zatrjevana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ni podana. Sodišče prve stopnje z ničemer ni kršilo tožnikove pravice do izjave, poleg tega se je opredelilo do vseh njegovih navedb, bistvenih za odločitev v tem sporu.

6. Sodišče mora vsaki stranki dati možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Gre za pravico do izjave iz 1. odstavka 5. člena ZPP, ki je neposredni izraz enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Ta pravica tožniku v obravnavanem primeru ni bila kršena. Tožnik se je do navedb toženca izven obravnave opredelil pisno.(1) Tudi iz zapisnika z naroka za glavno obravnavo dne 14. 1. 2016, iz katerega je razviden potek naroka,(2) ne izhaja, da bi mu bila odvzeta možnost izjasnitve do navedb toženca. Tožnik je na naroku podajal navedbe, v zvezi s čimer pa je bil utemeljeno opozorjen, da odločbi z dne 21. 1. 2013 in 13. 5. 2013 nista predmet tega postopka. Tožnik je bil na naroku tudi zaslišan. Iz zapisnika ni razvidno, da bi sodišče kakor koli postopalo pristransko oziroma v korist toženca.

7. Prav tako tožnik neutemeljeno uveljavlja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njegovih navedb. Sodišče se v obrazložitvi sodbe ni dolžno opredeliti do vseh navedb strank, temveč le do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena. Ker se je sodišče prve stopnje opredelilo do vseh, za odločitev bistvenih navedb tožnika, je ta očitek neutemeljen. Tožnikove navedbe v zvezi z neizvršljivostjo odločb z dne 13. 5. 2013 in 21. 1. 2013 o lastnosti zavarovanca in glede zadržanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja po 78.a členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ; Ur. l. RS, št. 72/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami),(3) so v tem sporu, ko gre za spor o plačilu prispevkov, irelevantne. Prav tako niso izpolnjeni pogoji za odločitev o vmesnem ugotovitvenem zahtevku iz 3. odstavka 181. člena ZPP. O podlagi zavarovanja je bilo že pravnomočno odločeno v drugem socialnem sporu, v katerem je tožnik izpodbijal pravilnost in zakonitost odločb, izdanih o lastnosti zavarovanca.

8. Storjena ni bila niti zatrjevana relativna bistvena kršitev iz 1. odstavka 339. člena ZPP zaradi očitane kršitve načela materialne resnice iz 61. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami) in preiskovalnega načela iz 62. členu ZDSS-1. Že na podlagi izvedenih dokazov je bilo namreč mogoče z gotovostjo zaključiti, da je tožnik dolžan plačati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. Sodišče prve stopnje je spoštovalo tudi načelo odprtega sojenja oziroma materialnega procesnega vodstva iz 285. člena ZPP. Prav ob spoštovanju tega načela je bilo tožniku tudi pojasnjeno, da odločbi z dne 21. 1. 2013 in z dne 13. 5. 2013 nista predmet tega postopka.

K pritožbi zoper sklep (II. točka izreka)

9. Sodišče prve stopnje je tožbo zoper odločbo z dne 13. 5. 2013 in z dne 21. 1. 2013 ter ugotovitev, da tožnik nima lastnosti zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja kot oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki si sama plačuje prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, od 1. 9. 2012 dalje, zakonito zavrglo. Pravilno je namreč zaključilo, da je bilo o tem že pravnomočno odločeno s sodbo, opr. št. Ps 2105/2013 z dne 10. 2. 2015, potrjeno tudi s sodbo pritožbenega sodišča, opr. št. Psp 250/2015 z dne 20. 8. 2015. 10. Z odločbo z dne 21. 1. 2013, potrjeno z dokončno odločbo z dne 13. 5. 2013, je toženec odločil, da ima tožnik lastnost zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja kot oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki si sama plačuje prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje od 1. 9. 2012. Pravilnost in zakonitost teh odločb je tožnik izpodbijal s tožbo v socialnem sporu, opr. št. Ps 2105/2013, v katerem se je presojala lastnost zavarovanca. Tožbeni zahtevek na odpravo citiranih odločb in ugotovitev, da lastnosti zavarovanca nima, je bil zavrnjen. Takšna odločitev je postala pravnomočna z odločitvijo pritožbenega sodišča 20. 8. 2015,(4) torej še pred izdajo izpodbijanega sklepa. Pomeni, da je o lastnosti zavarovanca že bilo pravnomočno razsojeno. Gre za t. i. res iudicata. Ponovno sojenje o stvari, o kateri je že bilo pravnomočno razsojeno, seveda ni dopustno. Zato v tem postopku ni dopustno presojati pravilnosti in zakonitosti odločb toženca z dne 21. 11. 2013 in z dne 13. 5. 2013 niti vključitve v obvezno zavarovanje po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ. Po 274. členu ZPP se tožba v takšnem primeru zavrže. 11. Pritožba je v delu, ki se nanaša na sklep, zato neutemeljena, in jo je potrebno skladno z 2. odstavkom 365. člena ZPP zavrniti.

K pritožbi zoper sodbo (I. točka izreka)

12. Neutemeljena pa je pritožba tudi v delu, ki se nanaša na sodbo. Tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb z dne 19. 1. 2014 in 2. 4. 2014 in ugotovitev, da tožnik ni dolžan plačati prispevkov, je utemeljeno zavrnjen.

13. Z odločbo z dne 19. 1. 2014, potrjeno z dokončno odločbo z dne 2. 4. 2014, je bilo odločeno, da zavarovanci iz 20. točke 1. odstavka 15. člena ZZVZZ plačujejo prispevek mesečno po 5,96 odstotni stopnji od bruto zajamčene plače ali od bruto osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je zavarovanec pokojninsko in invalidsko zavarovan, in da je tožnik zavezanec za plačilo prispevka ter je dolžan v roku 30 dni od vročitve odločbe plačati neplačane prispevke za obvezno zavarovanje po stanju na dan 29. 1. 2014 v skupni višini 218,72 EUR, od tega 212,55 EUR glavnice in 6,17 EUR obresti, sicer bodo zaračunane zamudne obresti in začet postopek davčne izvršbe. Predmet tega socialnega spora je tako izključno presoja pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe toženca z dne 2. 4. 2014 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 29. 1. 2014 in s tem obveznosti tožnika, da plača prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje od 1. 9. 2012 dalje, po stanju dan izdaje prvostopenjske odločbe.

14. Za odločitev o zadevi je bistvenega pomena prav to, da je odločba o tem, da ima tožnik od 1. 9. 2012 dalje lastnost zavarovanca po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ, dokončna in pravnomočna. Z vključitvijo v obvezno zdravstveno zavarovanje nastopi tudi obveznost plačila prispevkov. Te prispevke pa je dolžan plačati tožnik sam.

15. Po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ se obvezno zdravstveno zavarujejo osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje po eni izmed točk iz tega odstavka in si same plačujejo prispevek. Že iz 20. točke 1. odstavka 15. člena ZZVZZ izhaja, da si ti zavarovanci sami plačujejo prispevke. Gre za osebe, ki niso socialno ogrožene in so si same sposobne plačevati prispevke.(5) Po 4. alineji 2. točke 1. odstavka 48. člena ZZVZZ prispevke za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela, to je prispevek za pravice do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino iz 2. točke 46. člena ZZVZZ(6) plačujejo zavarovanci iz 20. točke 1. odstavka 15. člena ZZVZZ. V skladu s 54. členom ZZVZZ se je prispevek za te zavarovance plačeval od bruto osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma od bruto zajamčene plače, če zavarovanec ni pokojninsko in invalidsko zavarovan,(7) in sicer po stopnji 5,96 %, kot je določeno v 2. točki 11. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV; Ur. l. RS, št. 5/1996 s spremembami). Znesek prispevka za tožnika tako znaša 14,17 EUR mesečno.

16. Glede na takšno pravno podlago in upoštevaje, da je bil tožnik vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ, ni dvoma, da je dolžan plačati prispevke za to zavarovanje, kot je bilo odločeno z izpodbijanima odločbama. Ostale pritožnikove navedbe za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne, zato se pritožbeno sodišče do njih ni posebej opredeljevalo.(8)

17. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče na temelju 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo tudi pritožbo v delu, ki se nanaša na sodbo, in potrdilo I. točko izreka sodbe. Hkrati je v skladu s 154. členom v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP sklenilo, da tožnik, ker s pritožbo ni uspel, stroške krije sam.

(1) Vloga z dne 22. 12. 2015. (2) Na list. št. 48 sodnega spisa.

(3) Zavarovancem iz 20. točke 15. člena ZZVZZ se v skladu z 78.a členom ZZVZZ v času, ko nimajo poravnanih obveznosti plačevanja prispevkov, zadržijo njihove pravice do plačila zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Do takrat lahko uveljavijo na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja le nujno zdravljenje.

(4) V skladu s 319. členom ZPP postane sodba, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe pravnomočna, ko se ne more več izpodbijati s pritožbo.

(5) Za razliko od zavarovancev po 21. točki 1. odstavka 20. člena ZZVZZ.

(6) Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-C; Ur. l. RS, št. 99/2013) 1. 9. 2014 je 2. točka 11. člena ZPSV prenehala veljati v delu, ki se nanaša na pogrebnino in posmrtnino.

(7) Od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-M; Ur. l. RS, št. 91/2013) 1. 2. 2014 se prispevek za zavarovance iz 20. točke 1. odstavka 15. člena ZZVZZ plačuje od osnove v višini 25 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(8) V obrazložitvi sodbe mora sodišče druge stopnje po 360. členu ZPP presoditi le tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena.