Jedro

Če je predlagatelj sprožil nepravdni postopek glede določitve meje, pa se s postopkom med sosedoma ni nič spremenilo (meja je že vrisana v katastru, mejniki so postavljeni), je dolžan kriti stroške postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je v tem mejnem postopku posebej izdalo sklep o stroških. Odločilo je, da vsak udeleženec nosi sam svoje stroške postopka. Glede skupnih stroškov, ki znašajo 1.056,89 EUR, je odločilo, da vsaka stranka nosi njih polovico. Nasprotni udeleženki je zato naložilo, naj predlagatelju povrne 528,45 EUR.

Proti sklepu vlaga pritožbo nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj sklep bodisi spremeni bodisi razveljavi. Navaja, da sodišče ni upoštevalo prvine krivde za nastanek spora ter drugih tehtnih razlogov, kot to določa 139. člena ZNP(1). Pritožnica opozarja na 11. člen Zakona o pravdnem postopku, na 38. člen ZNP ter tudi na določbo 35. člena ZNP, ki v 5. odstavku omogoča odločitev o povrnitvi stroškov, kadar so ti nastali po krivdi enega udeleženca oziroma naključja, ki se je njemu primerilo. Pritožnica trdi, da je ta mejni postopek posledica objestnosti predlagatelja. Do spornega ozemlja je predlagatelj skušal priti že z lastninsko tožbo, vendar mu to ni uspelo. V tem nepravdnem postopku zasleduje enak namen. To navsezadnje dokazuje tudi sam izid tega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Iz meritornega sklepa o določitvi meje (sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. N 233/2001-129 z dne 19.10.2007) očitno izhaja, da se v tem mejnem postopku za stranke ni nič spremenilo. Vsebina spora je bila rešena na enak način, kot sledi iz sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I P 513/85 z dne 10.9.1986, ki je bila potrjena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1308/86 z dne 9.12.1986. Sodišče v razlogih meritornega sklepa izrecno navede, da je ponovno določilo mejo po mejni liniji, kakor s prvim sklepom. K temu doda, da s tako določeno mejno linijo nobena od strank ničesar ne pridobi in tudi ničesar ne izgubi. Meja je določena tako, kot je vedno potekala.

Nasprotna udeleženka je že v pripravljalni vlogi z dne 9.7.2007, v kateri je priglasila stroške, zahtevala, da sodišče plačilo stroškov naloži v breme predlagatelja. Navedla je, da gre v konkretnem primeru za postopek, ki je tekel izključno v interesu predlagatelja, zaradi česar ima nasprotna udeleženka pravico do povračila stroškov, kot jih potem tudi priglasi.

Sodišče prve stopnje se do teh navedb ni opredeljevalo. Oprlo se je na določbe ZNP, ki predvidevajo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške (1. odstavek 35. člena ZNP) ter na določbe ZNP, ki urejajo skupne stroške v postopku o ureditvi meje (139. člen ZNP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je sodišče oprlo zgolj na primarno pravilo o stroških v nepravdnem postopku. Tako 35. člen (v 5. odstavku) kot tudi nadaljnje besedilo 139. člena ZNP omogočata, da sodišče o stroških odloči tudi drugače. O stroških odloči drugače, če to med drugim narekuje tudi krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi (glej 139. člen ZNP); po 5. odstavku 35. člena ZNP pa mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo.

Iz meritornega sklepa v tej mejni zadevi nedvomno izhaja, da je bil ta spor nepotreben. S tem sporom predlagatelj tudi ni dosegel nikakršne spremembe. Pa vendar je on tisti, ki je sprožil postopek. S tem, ko je sprožil postopek, je povzročil stroške tudi nasprotni udeleženki, ki si tega spora sploh ni želela. Glede na končni izid postopka pa se izkaže tudi za utemeljeno, da se je samemu postopku ves čas branila.

Ob takšnih okoliščinah pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje stroške odmeriti po krivdnem principu. To velja tako glede stroškov nasprotne udeleženke, kakor glede skupnih stroškov. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je napačno uporabilo določbe ZNP.

V skladu s 3. točko 365. člena ZNP je zato pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek odločanja o stroških. V ponovljenem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje upoštevaje krivdno načelo, ugotavljati, kateri stroški nasprotne udeleženke so bili potrebni ter nato izdati ponovno odločbo o stroških postopka.

(1) Zakon o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/1986 do Ur. l. RS, št. 131/2003).