Jedro

Ker pa odločitev o razrešitvi skrbnice, kot o začasnem ukrepu, ni potrebna zaradi odprave ogroženosti otrok, je potrebno v tem delu začasno odredbo razveljaviti in novi predlog predlagateljice v tem delu ponovno zavrniti. Pritrditi je sicer sodišču prve stopnje, da po določbi 174. člena DZ sodišče staršem odvzame otroka in ga namesti bodisi v rejništvo ali v zavod, kar pomeni, da se ti obliki namestitve medsebojno izključujeta.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi tako, da se sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka razveljavi in predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe v tem delu zavrne.

II.V presežku se pritožba udeleženke zavrne ter izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje (točka V izreka).

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče razrešilo rejnico A. A. (točka I), nasprotnemu udeležencu B. B. je v delu, ki se nanaša na zastopanje mladoletne C. C. v vseh postopkih, povezanih z njenim šolanjem, usmerjanjem ter obšolskimi dejavnostmi v šolskem letu 2025/2026, omejilo starševsko skrb in v tem obsegu za skrbnika imenovalo Center za socialno delo (točka II izreka). Za primer kršitve sklepa o začasni odredbi je kršitelju izreklo denarno kazen v znesku 500,00 EUR (točka III), kar je predlagatelj zahteval več ali drugače, zavrnilo (točka V) in predlog udeleženke z dne 22. 8. 2025 zavrglo (točka VI).

2.Zoper izpodbijani sklep (točki I in V) vlaga pritožbo nasprotna udeleženka A. A. z navedbo, da sklep izpodbija le v točki I in to v delu, da se nasprotno udeleženko razreši kot rejnico in v točki V v delu, ko je sodišče zavrnilo predlog za določitev zagovornika otrokoma. V obrazložitvi navaja, da je sodišče odločilo o zahtevku, o katerem je že bilo na prvi stopnji odločeno s sklepom z dne 21. 7. 2025, zoper katerega sta tako predlagatelj kot nasprotna udeleženka vložila pritožbo, o kateri pa drugostopenjsko sodišče do izdaje sedaj izpodbijanega sklepa še ni odločilo. Povzema potek postopka ter vloge, ki so bile v zvezi s predlogom za razrešitev rejnice vložene v spis. V izpodbijanem sklepu je odločitev o razrešitvi rejnice popolnoma neutemeljena, saj se po izdaji sklepa z dne 21. 7. 2025 niso spremenile okoliščine od tistih, ki so bile podane ob izdaji tega sklepa. Navedba, da sta namestitev v rejništvo in namestitev v zavod medsebojno izključujoča, je nedopustna, saj je isto sodišče s sklepom z dne 21. 7. 2025 otroka namestilo v zavod, ni pa razrešilo rejnice. V nadaljevanju podaja svoje razloge za nestrinjanje z razrešitvijo skrbnice. Podaja tudi svoje nestrinjanje s postopkom izbrisa nasprotne udeleženke iz evidence rejnikov, ali je nadaljevanje rejništva utemeljeno, bo ugotovil šele izvedenec. Otroka še nadalje potrebujeta varstvo in oskrbo pri babici, ker nimata staršev. Očita kršitev iz 6., 12. in 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Glede izpodbijanja odločitve pod točko V izreka navaja, da je sodišče neutemeljeno in nezakonito ravnalo, ko otrokoma ni postavilo zagovornika z navedbo, da bi to postopek zavleklo. Na navedbe nasprotne udeleženke se je odzval tudi CSD in podal predlog zagovornika dne 12. 8. 2025. Dejstvo, da sodišče instituta zagovornika ne želi spoštovati, predstavlja kršitev 182. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) in 7. člena DZ ter določb zakona o varuhu človekovih pravic. Udeleženci postopka se strinjajo z imenovanjem zagovornika ter ob dejstvu, da tudi sodišče prepoznava kompleksno družinsko problematiko, v katero sta vpletena oba otroka, je postavitev zagovornika utemeljena.

3.V dopolnitvi pritožbe nasprotna udeleženka dodatno utemeljuje svojo pritožbo zoper odločitev o razrešitvi skrbnice, saj je sodišče glede na navedbo predlagatelja z dne 2. 9. 2025 samovoljno postopalo in odločalo brez ustreznega predloga in ni imelo podlage, da odloča o razrešitvi rejnice, saj je o tem predlogu že odločilo s sklepom z dne 21. 7. 2025, iz katerega izhaja, da je predlog za razrešitev rejnice zavrnilo.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Pregled zadeve pokaže, da je sodišče v obravnavanem postopku, ki se je začel na predlog CSD za podaljšanje ukrepa trajnega značaja po 174. členu DZ, izdalo več začasnih odredb. Najprej je s sklepom, z dne 21. maja 2025, (list. št. 35 v spisu) z začasno odredbo podaljšalo ukrep trajnega značaja odvzema mladoletnih otrok, 12. letne C. C. in 15. letnega D. D., očetu (njuna mati je pokojna) in namestitve v rejniško družino udeleženke A. A., ki je otrokova babica. Iz točke IV citiranega sklepa izhaja, da takšna začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka tega postopka. Nadalje je sodišče s sklepom, dne 21. 7. 2025 (list. št. 98), odločilo, da se mladoletna C. C. s 1. 9. 2025 namesti v Strokovni center Mladinski dom, ter da se mladoletni D. D. z dnem izdaje sklepa namesti v Strokovni center X z babico - rejnico pa določilo stike med vikendi in v počitnicah, z upoštevanjem, da se brat in sestra ne srečujeta na stikih.

6.V nadaljevanju je sodišče druge stopnje s sklepom, z dne 25. septembra 2025, odločalo o pritožbah predlagatelja, udeleženke A. A. in Osnovne šole X zoper zadnji sklep ter ta sklep o začasni odredbi, z dne 21. 7. 2025, spremenilo glede izvajanja stikov mladoletne C. C. in mladoletnega D. D. z babico - rejnico, in sicer je določilo stike pod nadzorom z veljavnostjo šestih mesecev, to je do 25. 3. 2026 (točka I). V točki II je sodišče druge stopnje v presežku zavrnilo pritožbo predlagatelja in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. S to zadnjo začasno odredbo je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu predlagatelja za razrešitev skrbnice v okviru postopka za izdajo začasne odredbe in je v tem delu predlog zavrnilo. Sodišče je kot razlog za zavrnitev predloga za razrešitev skrbnice, navedlo, "da so na strani udeleženke prisotne okoliščine, ki bi lahko vplivale na njeno nadaljnjo vlogo rejnice, o čemer bo sodišče odločalo v okviru meritornega postopka." V tem delu je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo predlagateljice, in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje (11. točka obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje z dne 25.9.2025), z nosilnim razlogom, da bodo zatrjevane kršitve in okoliščine, ki jih predlagatelj navaja kot razlog za razrešitev rejnice, predmet obravnavanja v okviru nadaljnjega meritornega postopka.

7.Sodišče druge stopnje je v okviru uradnega pritožbenega preizkusa (določba 350. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena ZNP-1) ter v okviru v pritožbi zatrjevanih pritožbenih razlogov ugotovilo, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za odločitev o razrešitvi skrbnice v postopku izdaje začasne odredbe. Sodišče sicer v postopku odločanja o ukrepu trajnega značaja, kot je obravnavani, lahko izda začasno odredbo tudi po uradni dolžnosti. Zato pritožbene navedbe, da je sodišče odločalo brez ustreznega predloga, niso utemeljene.

8.Ker pa odločitev o razrešitvi skrbnice, kot o začasnem ukrepu, ni potrebna zaradi odprave ogroženosti otrok, je potrebno v tem delu začasno odredbo razveljaviti in novi predlog predlagateljice v tem delu ponovno zavrniti. Pritrditi je sicer sodišču prve stopnje, da po določbi 174. člena DZ sodišče staršem odvzame otroka in ga namesti bodisi v rejništvo ali v zavod, kar pomeni, da se ti obliki namestitve medsebojno izključujeta. Sodišče prve stopnje v točki 7 obrazložitve kot razlog za izpodbijano odločitev, navaja, da sta v veljavi dve različni obliki namestitve otrok, in sicer po sklepu z dne 21. 5. 2025 namestitev v rejništvo, s sklepom z dne 21. 7. 2025 pa namestitev v zavod. Po presoji sodišča druge stopnje je pomembno, da je z začasno odredbo sodišče podaljšalo namestitev obeh otrok v rejniško družino ter v istem sklepu odločilo, pod točko IV, da ta začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča. Z odločitvijo v drugi začasni odredbi, z dne 21. 7. 2025, da se mladoletna C. C. in D. D. namestita v zavod, in sicer v Strokovni center Y, je torej prvotna začasna odločitev o namestitvi v rejništvo prenehala veljati. Zato ni prišlo do situacije, da gre za dve odločitvi, ki se izključujeta, kar pa je sodišče v izpodbijani začasni odredbi navedlo kot nosilni razlog za razrešitev skrbnice v okviru postopka izdaje začasne odredbe.

9.Ko je sodišče izreklo ukrep trajnega značaja, odvzema otroka staršem, je odločilo tudi o namestitvi otroka v rejništvo in hkrati imenovalo tudi udeleženko, babico otrok, A. A. (določba 174. člena DZ). To je v obravnavani zadevi sodišče storilo s sklepom III N 118/2022, z dne 7. 6. 2022. Kakšen ukrep trajnega značaja bo sodišče sprejelo v nadaljnjem rednem postopku, bo odvisno od ugotovitve konkretnih okoliščin ogroženosti koristi obeh mladoletnih otrok. Na podlagi presoje teh okoliščin bo sodišče v rednem postopku odločalo tudi o predlogu za razrešitev rejnice, kot to določa zakon, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti (določba 179. člena DZ). Ne sodi pa v pristojnost sodišča odločanje o odvzemu dovoljenja za opravljanje rejniške dejavnosti.

10.Sodišče druge stopnje je že ob reševanju pritožbe predlagatelja zoper prvi sklep o začasni odredbi, zaradi resnosti razlogov, s katerimi je predlagatelj utemeljeval svoj takratni predlog za razrešitev skrbnice ter navajal, da bo zato sprožil tudi postopek odvzema dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti na pristojnem ministrstvu ter podal zoper rejnico tudi kazensko ovadbo, ocenilo, da je bilo potrebno zaradi odprave ogroženosti mladoletnih otrok, slediti predlogu predlagatelja glede določitve stikov med otrokoma in babico pod nadzorom. Zato je sodišče druge stopnje spremenilo odločitev o stikih D. D. in C. C. z rejnico - njuno babico ter začasno za čas šest mesecev določilo nadzorovane stike ob prisotnosti strokovnega delavca strokovnega centra. Ker sta oba mladoletna otroka že nameščena v zavodih, stiki pa so začasno določeni pod nadzorom, je ogroženost obeh mladoletnih otrok začasno odpravljena. Navedbe predlagatelja o razlogih za razrešitev rejnic pa bodo lahko relevantne v nadaljnjem meritornem postopku glede določitve stikov med babico in vnukoma.

11.Sodišče druge stopnje pa ponovno poudarja, da sta obe pritožbeno obravnavani odločbi zgolj začasni odločitvi, ter da je že sam meritorni postopek odločanja o odvzemu otrok očetu in o namestitvi otrok v rejništvo ali v zavod, kot o ukrepu trajnega značaja, nujni postopek. Vsem udeležencem tega postopka je potrebno izpostaviti njihovo odgovornost, da ravnajo tako, da se v največji možni meri in z najhitrejšo možno rešitvijo, odpravi ogrožanje koristi mladoletnih otrok.

12.Udeleženka vlaga pritožbo tudi zoper V. točko izpodbijane začasne odredbe, kjer je odločeno: "Kar predlagatelj zahteva več ali drugače, se zavrne." Iz te odločitve izhaja, da je sodišče v točki V. zavrnilo zgolj predlog predlagatelja, ki te odločitve ne izpodbija s pritožbo.

13.Glede navedb udeleženke, da sodišče ni ravnalo pravilno, ker je z začasno odredbo zavrnilo predlog predlagatelja in udeleženke, da se mladoletnima otrokoma postavi zagovornik, pa sodišče druge stopnje odgovarja, da tudi postavitev zagovornika, ki je opredeljena v določbi 182. člena DZ, ni predmet postopka začasne odredbe, zato je predlog v točki V. pravilno zavrnjen. Sodišče prve stopnje pa bo moralo v nadaljevanju ponovno presoditi, ali varstvo koristi obeh mladoletnih otrok zahteva postavitev zagovornika, še posebej, ker tako predlagatelj kot udeleženka menita, da je postavitev zagovornika vsekakor v korist mladoletnih otrok. Tudi sodišče druge stopnje pritrjuje udeleženki, da razlog, "da bo postavitev zagovornika postopek zavlekla", ne more biti utemeljen argument za to, da se zagovornik otrokoma ne postavi, zlasti v postopku kot je obravnavani, ko gre za zelo težko in kompleksno družinsko situacijo. Ker je razbrati, da je sodišče že angažiralo izvedenca, bo v tem času lahko izvedlo tudi postopek s postavitvijo zagovornika otrok po določbi 182. člena DZ.

14.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi udeleženke delno ugodilo ter v točki I sklep razveljavilo, v presežku pa potrdilo sklep sodišča prve stopnje (1. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Hkrati pa sodišče prve stopnje samo navaja, da "zgolj dejstvo, da je bilo treba že na tej podlagi odločiti o razrešitvi udeleženke kot rejnice, ne pomeni, da se v nadaljevanju postopka ne bo vsebinsko opredeljevalo tudi do relevantnih očitkov, ki utemeljujejo njeno razrešitev in so izjemnega pomena za sprejem končne odločitve v postopku".

2Sicer pritožba pravilno navaja, da je bila udeleženka imenovana za rejnico kot sorodnica - babica (določba 14. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti). Vendar 16. člen tega zakona določa, da vodi ministrstvo postopek odvzema dovoljenja za opravljanje rejniške, na predlog CDS, za vse vse rejnike.