Jedro

Napaka, ki jo je storilo prvostopenjsko sodišče, ni takšne vrste, zato je ni mogoče odpraviti s popravnim sklepom.

Ker je tožena stranka zahtevala povrnitev po 6. 4. 2019, je vrednost odvetniške točke že znašala 0,6 EUR. Glede na takšno vrednost odvetniške točke je treba tudi opraviti presojo, v katerega od razredov odvetniške tarife spada storitev odvetnika tožene stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Postopek se je začel s predlogom za izvršbo na temelju verodostojne listine. Po dolžničinem ugovoru je bil sklep o izvršbi razveljavljen v dovolitvenem delu. Postopek se je nadaljeval kot pravdni postopek.

2. Ker tožeča stranka ni doplačala sodne takse za pravdni postopek, se je domnevalo, da je umaknila tožbo. Prvostopenjsko sodišče je postopek ustavilo. Tožena stranke je zahtevala povrnitev stroškov postopka. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom tožeči stranki naložilo povrnitev 776,00 EUR. V obrazložitvi je navedlo, da je tožena stranka upravičena do nagrade za sestavo ugovora zoper sklep o izvršbi (tar. št. 27 (6) v povezavi s tar. št. 18 OdvT) v višini 600 odvetniških točk, do DDV v višini 132,00 EUR in do povrnitve sodne takse v višini 44,00 EUR,

3. Tožeča stranke je v pritožbi navedla, da je prvostopenjsko sodišče odmerilo vrednost storitve 600 odvetniških točk. Ker znaša vrednost odv. točke 0,60 EUR, naj bi bil znesek 600 EUR izračunan nepravilno. Posledično je nepravilno izračunan tudi pripadajoči znesek DDV.

4. Na pritožbo je tožena stranka odgovorila. Po njenem mnenju je tožena stranka upravičena do nagrade v višini 1.100 odv. točk. Posledično bi bila upravičena celo do povrnitve stroškov v višini 849,00 EUR. Meni, da je pritožba neutemeljena, predlagala pa je izdajo popravnega sklepa.

5. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

6. S popravnim sklepom se lahko odpravijo le očitne pisne in računske pomote (1. odstavek 328. člena ZPP). Napaka, ki jo je storilo prvostopenjsko sodišče, ni takšne vrste, zato je ni mogoče odpraviti s popravnim sklepom. To velja toliko bolj zato, ker je sama tožeča stranka vložila pritožbo.

7. Vrednost spornega predmeta je v tej zadevi znašala 62.694,47 EUR. Ta znesek je bil vzet tudi kot temelj za odmero nagrade za delo odvetnika tožene stranke. Glede na takšno vrednost spornega predmeta bi znašala nagrada po tar. št. 18 (1) OdvT 1.000 odv. točk. Ker je tožena stranka zahtevala povrnitev po 6. 4. 2019, je vrednost odvetniške točke že znašala 0,6 EUR. Glede na takšno vrednost odvetniške točke je treba tudi opraviti presojo, v katerega od razredov odvetniške tarife spada storitev odvetnika tožene stranke. Glede na navedeno vrednost odvetniške točke je storitev odvetnika tožene stranke spadala v razred, ki se začne z vrednostjo spornega predmeta 60.000,00 EUR in konča z vrednostjo spornega predmeta 72.000,00 EUR. Nagrada za delo odvetnika znaša 1.000 odv. točk. 8. Glede na pravni temelj, ki ga je pravilno navedlo že prvostopenjsko sodišče (tar. št. 27 (6) v povezavi s 18 (1) OdvT), ima tožena stranka pravico do povrnitve nagrade za delo odvetnika v višini 600 EUR. Ta znesek se izračuna tako, da se pomnoži 1.000 odv. točk s 0,60 EUR. To sicer iz prvostopenjskega sklepa ni razvidno, saj je namesto 600 EUR zapisano 600 odvetniških točk. Čeprav to sicer ni bistveno, je iz rokopisnih zaznamkov na stroškovniku tožene stranke razvidno, da je prvostopenjsko sodišče računalo nagrado prav na opisani način. Zapisalo pa je nepravilno, da lahko namreč tožena stranka zahteva nagrado v višini 600 odv. točk. Pravilno bi bilo, da v višini 600 EUR.

9. DDV od 600,00 EUR znaša 132,00 EUR, in je torej tudi ta znesek izračunan pravilno. Brez napake je tudi izračunana vsota, ki znaša 776,00 EUR, v njej pa je vračunana tudi sodna taksa.

10. O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločilo, ker stranki nista zahtevali njihove povrnitve.