Jedro

Predlagateljica je v denacionalizacijskem postopku glede nepremičnin sklenila poravnavo, s katero se je zavezala izplačati odškodnino denacionalizacijskim upravičencem. Ker je s sklenitvijo poravnave predlagateljica prostovoljno pristala na plačilo odškodnine, so njene navedbe v zvezi s protipravnostjo določitve odškodnine v denacionalizacijskem postopku za odločitev v obravnavani zadevi nerelevantne.

Izrek

I. Pritožbi nasprotne udeleženke se ugodi in se izpodbijani sklep v 1. in 2. točki izreka v obrestnem delu spremeni tako: - da od dosojenih odškodnin ne tečejo zamudne obresti, temveč obresti, kot jih predvideva Uredba o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, in - da se navedba predlagateljice D d.d. popravi tako, da pravilno glasi: „D d.o.o.“.

II. Pritožba predlagateljice se zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (3. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Predlagateljica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotno udeleženko obvezalo, da predlagateljici za izplačan znesek na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS 464-101/99 z dne 23.01.2006 izplača odškodnino v znesku 63.269,10 EUR z izročitvijo obveznic SOD v tem znesku ter zamudnimi obrestmi, kot jih predvideva Uredba o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad od 1.3.2006 naprej, v roku treh mesecev od dneva pravnomočnosti sklepa. Kar je predlagateljica zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (1. točka izreka). Prav tako je nasprotno udeleženko obvezalo na plačilo odškodnine predlagateljici v znesku 16.691,70 EUR, ki ga je ta izplačala na podlagi odločbe Upravne enote Ribnica št. 05-AB-351-41-92 z dne 8.11.2005, z izročitvijo obveznic SOD v tem znesku, z zamudnimi obrestmi, kot jih predvideva Uredba o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad od 26.11.2005 naprej, v roku treh mesecev od dneva pravnomočnosti sklepa. Kar je predlagateljica zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (2. točka izreka). Predlog predlagateljice za določitev odškodnine za izplačan znesek na podlagi delne odločbe Ministrstva za kulturo RS 464-59/99 z dne 11.1.2007 v znesku 260.000,00 EUR s pripadajočimi obrestmi je zavrnilo (3. točka izreka). Odločilo je, da si je nasprotna udeleženka dolžna predlagateljici povrniti 1.594,00 EUR stroškov postopka. V presežku je stroškovni predlog zavrnilo (4. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta obe udeleženki.

3. Predlagateljica se pritožuje zoper zavrnilni del sklepa (3. točka izreka) zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v 3. točki izreka spremeni tako, da ugodi njenemu predlogu za določitev odškodnine v višini 260.000,00 EUR. Poslovne prostore na trgu X je predlagateljica pridobila na podlagi 37. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih na podlagi odločbe Sekretariata za občo upravo Občine Ljubljana Center št. 464-45/86 z dne 27.1.1987. Ker je z dolgoletnim plačevanjem najemnine te prostore že odplačala, je zaključek sodišča prve stopnje o neodplačni pridobitvi nepremičnine napačen. Poleg tega je za odločitev v tej zadevi pomembno tudi to, da je bila predlagateljica ob sprejemu ZDen že preoblikovana v podjetje v mešani lastnini. Poseg v podjetje z mešano lastnino predstavlja poseg v zasebno lastnino, ki je ustavno dopusten le, če je v javno korist in proti plačilu odškodnine. Do teh navedb ter navedbe, da analogna uporaba omejitve iz drugega odstavka 73. člena ZDen ne velja za denacionalizacijskega zavezanca, ki je bil pred sprejemom ZDen že organiziran kot podjetje v mešani lastnini, se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Zato je dokazna ocena pomanjkljiva in napačna.

4. Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zoper 1. in 2. točko izreka odločbe z glede prisoje obresti. Očitno pomotno je zapisano, da je predlagateljica upravičena do „zamudnih“ obresti, kot jih predvideva Uredba o izdaji obveznic in izvrševanju odločb. Predlagateljica je upravičena zgolj do obresti, kot jih predvideva Uredba o izdaji obveznic in izvrševanju odločb. V izreku je napačno navedena statusna oblika predlagateljice, ki je organizirana kot d.o.o. in ne d.d. 5. Nasprotna udeleženka je na pritožbo predlagateljice podala odgovor, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe predlagateljice in v izpodbijanem delu potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

6. Predlagateljica na pritožbo nasprotne udeleženke ni pravočasno odgovorila. Z vlogo z dne 30.1.2014 pa je sporočila, da soglaša s popravo obrestnega dela izreka.

7. Pritožba predlagateljice ni utemeljena, pritožba nasprotne udeleženke je utemeljena.

O pritožbi predlagateljice:

8. Kot določa ZDen v prvem odstavku 73. člena, je zavezanec, iz čigar sredstev se po določbah ZDen vrne nepremičnina, upravičen do odškodnine po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, če je nepremičnino pridobil odplačno. Predlagateljica je priznala, da glede nepremičnin na trgu X ne razpolaga z dokumentom, ki bi izkazoval odplačnost prenosa (tretja pripravljalna vloga z dne 30.5.2013 na list. št. 64). Podlago za prenos pravice uporabe na predlagateljico je predstavljalo določilo 37. člen Zakona o poslovnih stavbah in prostorih (ZPSPP), kot izhaja iz odločbe Sekretariata za občo upravo občine Ljubljana center z dne 27.1.1987. Navedeni predpis v prvem odstavku 37. člena prenos pravice uporabe na najemnika (predlagateljico) izrecno pogojuje s plačilom odškodnine, česar predlagateljica ni izkazala. Zato je neutemeljeno pritožbeno vztrajanje o odplačnosti pridobitve nepremičnine in sklicevanje, da je bila nepremičnina odplačana z že plačanimi najemninami. Ker predlagateljica odplačnosti pridobitve nepremičnine na trgu X ni izkazala, je odločitev o zavrnitvi predloga za določitev odškodnine, ki jo je predlagateljica izplačala na podlagi delne odločbe Ministrstva za kulturo RS 464-59/99 z dne 11.1.2007, materialnopravno pravilna.

9. Kot izhaja iz prej navedene delne odločbe Ministrstva za kulturo RS 464-59/99 z dne 11.1.2007, je predlagateljica v denacionalizacijskem postopku glede nepremičnin na trgu X sklenila poravnavo, s katero se je zavezala izplačati odškodnino denacionalizacijskim upravičencem. Ker je s sklenitvijo poravnave predlagateljica na plačilo odškodnine prostovoljno pristala (volenti fit iniuria), so vsi pritožbeni očitki (1), ki izpodbijajo zakonitost delne odločbe, neupravičeni. Navedbe predlagateljice v zvezi s protipravnostjo določitve odškodnine v denacionalizacijskem postopku tako za odločitev v obravnavani zadevi niso relevantne. Očitka o zagrešeni kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in pomanjkljivosti dokazne ocene nista utemeljena.

10. Materialnopravno podlago za odločitev o predlogu predstavlja določilo 73. člena ZDen, ki ga je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo.

11. Ker pritožbeni razlogi predlagateljice niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (3. točka izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP).

O pritožbi nasprotne udeleženke:

12. Predlagateljica v skladu z materialnopravnim predpisom (12. člen Uredbe o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad) ni upravičena do zamudnih obresti, temveč do obresti, kot jih predvideva Uredba o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je iz 1. in 2. točke izreka črtalo besedo „zamudne“ obresti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s peto alinejo 358. člena ZPP in 37. členom ZNP).

13. V izreku sklepa je sodišče prve stopnje očitno pomotoma (328. člen ZPP) napačno zapisalo pravnoorganizacijsko obliko predlagateljice, ki je d.o.o. in ne d.d. Zato je pritožbeno sodišče tudi v tem delu ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke in spremenilo prvotno navedbo tako, da jo je nadomestilo s pravilno.

14. Predlagateljica s pritožbo ni uspela. Zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Nasprotna udeleženka pa pritožbenih stroškov ni priglasila in je odločanje o njih odpadlo (165. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Očitek nedopustnosti posega države v premoženje predlagateljice, ker je bila ta že pred sprejemom ZDen organizirana kot podjetje v mešani lastnini.