Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
27. 12. 1999
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 27. decembra 1999
s k l e n i l o:
Ustavna pritožba A. A. z dne 10. 11. 1999 se zavrže.
1.A. A. je dne 10. 11. 1999 na Ustavno sodišče poslal vlogo, iz katere izhaja, da pošilja Ustavnemu sodišču v obravnavanje svojo pritožbo (naslovljeno kot revizijo) na Delovno sodišče v Kopru, Oddelek v Novi Gorici z dne 4. 8. 1999. Iz vloge ni mogoče ugotoviti, zoper kateri posamični akt se pritožuje in iz kakšnih razlogov, še posebej pa tudi ne, katere človekove pravice in temeljne svoboščine naj bi mu bile kršene. Zato je bil pritožnik na podlagi drugega odstavka 54. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) pozvan, da vlogo ustrezno dopolni.
2.V dopolnitvi z dne 25. 11. 1999 pritožnik opredeli sporno zadevo kot pritožbo zoper odločbo Sodišča združenega dela v Novi Gorici št. S-367/91 z dne 28. 2. 1992, ki pa je ne predloži. Kot razlog za pritožbo navede domnevno kršen Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in naslednji - ZDR) in uveljavlja obnovitveni razlog po 2. točki 421. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ št. 4/77 in naslednji - ZPP). V zvezi s tem razlogom predloži (in mu ugovarja) tudi sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Pdp-858/95 z dne 21. 11. 1996. Že prvi vlogi je pritožnik priložil tudi sklep Delovnega sodišča v Kopru, Oddelka v Novi Gorici št. Pd-50/98 z dne 25. 9. 1998, s katerim je bila revizija zoper odločbo Sodišča združenega dela v Novi Gorici št. S-367/91 zavržena kot nedovoljena in prepozna.
3.Po določbi prvega odstavka 50. člena ZUstS lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Po določbi 51. člena navedenega zakona se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po določbi prvega odstavka 52. člena ZUstS se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. V ustavni pritožbi je treba po določbi 53. člena navedenega zakona navesti posamični akt, ki se spodbija, dejstva, ki pritožbo utemeljujejo, in domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavni pritožbi mora biti priložena kopija posamičnega akta, ki se spodbija, ter ustrezne listine, na katere pritožnik opira svojo pritožbo.
4.Vloga pritožnika je tudi po dopolnitvi ostala enako pomanjkljiva oziroma nepopolna in je ni mogoče preizkusiti.
5.Ustavna pritožba zoper sodne odločbe, ki jih pritožnik citira in tiste, ki jih prilaga, je vložena očitno prepozno. Zadnji predloženi sklep je datiran s 25. 9. 1998, ni pa tudi izkazano, ali je pritožnik sploh izčrpal vsa redna in izredna pravna sredstva. Tako ni mogoče preizkusiti niti tega, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje pritožnikove vloge kot ustavne pritožbe. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.
Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.
Predsednica senata:
Milojka Modrijan