Jedro

Zadolžnica je le listina z izjavo, da dolg obstoji in služi samo v dokazne namene, s katero dolžnik potrjuje (priznava, ne pa pripoznava kot pri pripoznavi) svojo obveznost do upnika. Z zadolžnico obveznost ne nastane, je le dokaz o tem, da obveznost obstoji, zato zadolžnica tudi ni pravni posel. Ker pa so v obliki notarskega zapisa lahko sklenjeni le pravni posli (4. točka prvega odstavka 43. člena ZN), glede v katerih določene obveznosti nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, je dovoljeno skleniti poravnavo (4. člen ZN), in ker v obravnavanem primeru notarski zapis pravnega posla, ki je podlaga zadolžnici, ne vsebuje, takšnemu notarskemu zapisu ni moč priznati lastnosti notarskega zapisa in posledično lastnosti izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških pravdnih strank se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo z dne 24. 1. 2012 zavrglo iz razloga, ker tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik in tožnica) že imata za isto terjatev, kot jo uveljavljata s to tožbo, izvršilni naslov - zadolžnico v obliki notarskega zapisa št. SV 1599/2008. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper citirani sklep sta vložili pravočasni pritožbi obe pravdni stranki.

3. Tožeča stranka izpodbija celotno odločitev sodišča prve stopnje ob uveljavljanju pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava - 2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in se v pritožbenem predlogu zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožena stranka (v nadaljevanju toženec) izpodbija stroškovno odločitev sklepa sodišča prve stopnje ob smiselnem uveljavljanju pritožbenega razloga bistvene kršitve določb procesnega prava relativnega značaja in se v pritožbenem predlogu zavzema za spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se oba tožnika zaveže k povrnitvi pravdnih stroškov tožencu. Priglaša pritožbene stroške.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Po pregledu in preizkusu zadeve tako v smeri uveljavljanih pritožbenih razlogov, kot tudi po uradni dolžnosti - drugi odstavek 350. člena ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritrditi pritožbenemu očitku tožnikov, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo - določila Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter določila Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN), ko je zaključilo, da v obravnavanem primeru zadolžnica v obliki notarskega zapisa št. SV 1599/2008 predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega bi lahko tožnika uveljavljala izpolnitev obveznosti v izvršilnem postopku.

7. Iz predloženega notarskega zapisa opr. št. SV 1599/2008 z dne 6. 10. 2008 izhaja, da je bila v notarskem zapisu sestavljena zadolžnica, s katero je toženec potrdil, da tožnikoma nerazdelno dolguje denarni znesek v višini 55.000,00 EUR, da bo ta znesek v celoti izplačal najkasneje do vključno 15. 12. 2008, do takrat brezobrestno, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, da je toženec kot dolžnik izjavil, da je ta notarski zapis neposredno izvršljiv v delu, ki se nanaša na plačilo zneska 55.000,00 EUR s pripadki in stroški in še nadaljnje določbe, ki pa za obravnavano zadevo niso relevantne. ZIZ v 2. točki drugega odstavka 17. člena določa, da je izvršilni naslov tudi izvršljiv notarski zapis, 20.a člen istega zakona pa določa, da je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo, in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Vse navedeno vsebuje obravnavani notarski zapis, vendar ga je treba presojati tudi po določilih ZN.

8. 3. člen ZN določa, da so notarske listine: notarski zapisi, notarski zapisniki in notarska potrdila (prvi odstavek citiranega člena), notarske listine in njihovi odpravki pa so javne listine, če so bile upoštevane pri njihovem sestavljanju oziroma odpravljanju vse bistvene formalnosti, določene v tem zakonu (drugi odstavek citiranega člena). 4. člen ZN določa, da je notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, glede katere je dovoljena poravnava, izvršilni naslov, če zavezanec izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu, in če je terjatev zapadla. 43. člen ZN pa določa, kaj mora notarski zapis vsebovati, med drugim tudi vsebino pravnega posla (4. točka prvega odstavka citiranega člena). Sodišče prve stopnje se s tem dejstvom, ali obravnavani notarski zapis vsebuje vsebino pravnega posla, ni ukvarjalo, saj je zaključilo, da ni zasledilo nobene formalne pomanjkljivosti v notarskem zapisu. Takšnemu razlogu pa pritožbeno sodišče ne more pritrditi.

9. ZIZ in noben drug zakonski predpis ne določa, da bi imela zadolžnica lastnost posebej kvalificirane listine, ki bi po 3. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ imela lastnost izvršilnega naslova. Zadolžnica je le listina z izjavo, da dolg obstoji in služi samo v dokazne namene, s katero dolžnik potrjuje (priznava, ne pa pripoznava kot pri pripoznavi) svojo obveznost do upnika. Z zadolžnico obveznost ne nastane, je le dokaz o tem, da obveznost obstoji, zato zadolžnica tudi ni pravni posel. Ker pa so v obliki notarskega zapisa lahko sklenjeni le pravni posli (4. točka prvega odstavka 43. člena ZN), glede v katerih določene obveznosti nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, je dovoljeno skleniti poravnavo (4. člen ZN), in ker v obravnavanem primeru notarski zapis pravnega posla, ki je podlaga zadolžnici, ne vsebuje, takšnemu notarskemu zapisu ni moč priznati lastnosti notarskega zapisa in posledično lastnosti izvršilnega naslova. Obveznost oziroma pravni posel, ki je podlaga za zadolžnico, iz obravnavanega notarskega zapisa ne izhaja, zato ni moč preizkusiti, ali gre za tako obveznost, glede katere je dovoljena poravnava, kot to določa 4. člen ZN.

10. Glede na vse navedeno, je pritožbeno sodišče sledilo utemeljeni pritožbi tožnikov in je izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnjo obravnavanje, saj je zaradi zmotnih materialnopravnih zaključkov ostalo dejansko stanje popolnoma neugotovljeno, pritožbeno sodišče pa glede na naravo stvari in okoliščine primera, ni moglo samo obravnavati celoten sklop dejanskih in pravnih vprašanj, s čimer bi odvzelo strankama pravico do izjave in pravnega varstva - 355. člen ZPP.

11. Razveljavitev glavne zadeve je imela za posledico tudi razveljavitev stroškovne odločitve in s tem ugoditev pritožbi toženca, saj bo lahko sodišče prve stopnje o stroških po načelu uspeha v pravdi odločilo po tem, ko bo meritorno odločilo v obravnavani zadevi.

12. O pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s tretjim dostavkom 165. člena ZPP.