Jedro

Če je med izrekom sodbe o prekršku in obrazložitvijo nasprotje glede pravnorelevantnih odločilnih dejstev, takšne sodbe ni mogoče preizkusiti v pritožbenem postopku, ker ni razlogov o odločilnih dejstvih.

Izrek

Ob pritožbi obdolženca se izpodbijana sodba o prekršku razveljavi po uradni dolžnosti ter vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo o prekršku je bil obd. P. P. spoznan za odgovornega za prekršek, naveden v izreku te sodbe. Izrečena mu je bila globa v znesku 50.000,00 SIT, 4 kazenske točke, sankcija prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za čas enega meseca in naloženo plačilo stroškov postopka in sicer povprečnina v znesku 15.000,00 SIT.

Proti tej sodbi o prekršku se je pravočasno pritožil obdolženec in navajal, da cesta ni bila posipana, zaradi česar ga je zaneslo in se ne počuti krivega, ker ni nikogar ogrožal, pritožuje pa se tudi glede na izrečene kazenske sankcije.

Pri pregledu zadeve po uradni dolžnosti je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo o prekršku razveljaviti po uradni dolžnosti, saj je ugotovilo, da je bila pri odločanju na prvi stopnji storjena bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. tč. 155. čl. ZP-1, na katero je ob uporabi 159. čl. ZP-1 dolžno paziti po uradni dolžnosti. Vendar pa pritožbeno sodišče z uporabo VI. odst. 163. čl. ZP-1 ugotovljene pomanjkljivosti ne more opraviti, saj ni dvoma o tem, da pritožbeno sodišče izpodbijani sodbi o prekršku ne more in ne sme dodajati elementov, ki pomenijo zakoniti znak prekrška, saj bi bila s tem kršena s 25. čl. Ustave Republike Slovenije zagotovljena pravica do pritožbe. V obravnavanem primeru je v izpodbijani sodbi o prekršku nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, saj izpodbijana sodba o prekršku v izreku navaja, da obdolženec ni prilagodil hitrosti svojega vozila, da bi ga lahko ves čas obvladoval, saj ga je iz prehoda iz ovinka na ravni del vozišča na rahlo vlažnem vozišču pričelo zanašati, v obrazložitvi pa prvostopno sodišče navaja, da je bilo cestišče mokro in spolzko, zaradi česar ni več jasno, kateri okoliščini obdolženec naj ne bi prilagodil hitrosti svojega vozila, ali okoliščini, ki je kot takšna navedena v izreku izpodbijane sodbe ali okoliščinam, ki so kot takšne navedene v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Ker gre za odločilno pravno relevantno dejstvo, pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe o prekršku ne more preizkusiti, iz že pojasnjenih razlogov pa pritožbeno sodišče ugotovljene bistvene kršitve postopka tudi ne more odpraviti, zaradi česar je ob pritožbi obdolženca na podlagi II. odst. 163. čl. ZP-1 odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa, zaradi česar se tudi ni posebej opredeljevalo do pritožbenih navedb.

V ponovljenem postopku bo prvostopno sodišče odpravilo ugotovljeno bistveno kršitev določb postopka o prekršku na ta način, da bo enako v izreku in obrazložitvi opredelilo pravno relevantna odločilna dejstva, ki se kažejo v okoliščinah, katerim obdolženec naj ne bi prilagodil hitrosti vožnje, tako, da bo možno preizkusiti izpodbijano sodbo o prekršku v eventuelnem pritožbenem postopku, opravilo pa bo tudi prepričljivo dokazno oceno zagovora in izpovedbe priče, proučilo bo dejanske in pravne temelje za uporabo 234. čl. ZVCP-1, predvsem pa prvostopno sodišče ne sme prezreti načela prepovedi reformatio in peius, kot je opredeljeno v XI. odst. 163. čl. ZP-1, saj slednje zavezuje tudi prvostopno sodišče pri novem odločanju.