Jedro

V sporih majhne vrednosti sklicevanje na kršitev postopka zaradi izostanka materialno procesnega vodstva ne more biti učinkovito.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 80005/2013 z dne 21. 5. 2013 za glavnico v višini 900,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 11. 2012 do plačila ter za stroške izvršilnega postopka v znesku 41,00 EUR. Sklep je razveljavilo zgolj v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala zakonske zamudne obresti od glavnice od 12. 10. 2012 do 4. 11. 2012 in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženki je naložilo, da je dolžna tožnici povrniti nadaljnje pravdne stroške v višini 267,00 EUR.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženka iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov. Opozarja, da je v spis predložila predhodno pridobljeno izvedensko mnenje izvedenca cestnoprometne stroke, ki je ob upoštevanju policijskega zapisnika, fotografij, delovnega naloga in računa A. M. podal strokovno mnenje, da v obravnavani nesreči osebni avtomobil toženke ni trčil v kovinsko odbojno ograjo. Predlagala je tudi zaslišanje omenjenega izvedenca. Sodišče je ta dokazni predlog zavrnilo in se do mnenja ni opredelilo. Gre za sodbo presenečenja, hkrati pa je bila kršena pritožničina pravica do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V okviru materialnega procesnega vodstva bi sodišče moralo opozoriti toženko na stališče, da je v dokaz njenih ugovornih trditev dolžna predlagati neodvisnega izvedenca. Ker tega ni storilo je kršilo določilo 285. člena ZPP. Neutemeljeno je zavrnilo tudi dokazni predlog po zaslišanju izvedenca S. Š. kot priče. Izvedenec bi lahko izpovedal o trditvi toženke, da ni povzročila poškodb na kovinski ograji.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ker očitana kršitev izostanka materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) med te ne sodi, toženkino sklicevanje nanjo ne more biti učinkovito. Tudi sicer je omenjeni očitek sodišču, da gre za sodbo presenečenja zaradi neizvedenega materialno procesnega vodstva, neutemeljen. Tožnica uveljavlja regresni zahtevek, po katerem od toženke zahteva povrnitev zneska, ki ga je izplačala družbi D., d.d., za izvedene ukrepe ob odpravi posledic prometne nezgode na avtocestnih ograjah. Ob tem je oškodovanki izplačala nižji znesek, kot ga je ta obračunala (900,21 EUR od 1.393,71 EUR), pretežni del pa se nanaša na stroške zavarovanja vozišča z zaporo. Obstoj škode je tožnica med drugim izkazovala s policijskim zapisnikom kot javno listino, za katero se glede na določbo prvega odstavka 224. člena ZPP domneva, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Toženka, ki ima za pooblaščenca strokovnjaka – odvetnika, bi torej morala vedeti, da je na njej dokazno breme za nasprotno, pri čemer zgolj predlog, da se vpogleda pred pravdo pridobljeno izvedeniško mnenje in zasliši strokovnjaka, ki ga je sestavil, za nasprotni dokaz ne zadošča. Sodišče tožnice ni bilo dolžno poučevati, kakšen konkreten dokaz mora predlagati, da bo zadostila dokaznemu bremenu, saj to ni predmet materialno procesnega vodstva ob povsem jasni procesni situaciji.

5. Sodišče tudi ni zagrešilo očitane absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko ni izvedlo dokaza z zaslišanjem pred pravdo postavljenega izvedenca S. Š. Slednji o dogodku ne bi mogel pričati, saj v njem ni bil navzoč in zato ne bi mogel izpovedati o konkretnih dejstvih škodnega dogodka. Izvedenec si je sliko ustvaril zgolj na podlagi predloženih listin in izpovedbe toženke, ki jo je dopolnil s strokovnim znanjem, pravili znanosti in izkušnjami, kar pa ni predmet zaslišanja priče (primerjaj Zobec, komentar k 229. členu ZPP). Prav tako S. Š. v tem postopku ni bil postavljen za sodnega izvedenca, zato ga sodišče ni bilo dolžno zaslišati niti v tej vlogi. Gre torej za neprimeren dokaz za dokazovanje obstoja poškodb kovinske ograje, zato ga sodišče ni bilo dolžno izvesti.

6. Ker glede na navedeno v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi določila 353. člena ZPP.