18. 3. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Gregorja Gerželja, Žalec, na seji 18. marca 2021

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. I Cp 484/2019 z dne 15. 1. 2020 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 46/16 in 36/19) se zavrže.

3.Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik, odvetnik, z ustavno pritožbo izpodbija sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi njegove pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim so mu bili kot odvetniku, postavljenemu po uradni dolžnosti v nepravdnem postopku, priznani stroški zastopanja v znesku 74,66 EUR, in odločitev o tem, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Po mnenju pritožnika je sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu nepravilno potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je temeljila na uporabi petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), po kateri gredo odvetniku, postavljenemu po uradni dolžnosti, stroški zastopanja v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. S tako odločitvijo naj bi mu kršilo pravice iz 2. člena, drugega odstavka 14. člena, 22. in 137. člena Ustave. Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena ZOdv, ki naj bi bil prav tako v neskladju z 2. členom, drugim odstavkom 14. člena, 22. in 137. členom Ustave.

2.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po prvi alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da ne gre za tak primer, če gre med drugim za posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. Pritožnik sicer poda predlog za izjemno obravnavo nedovoljene ustavne pritožbe, vendar ne uspe izkazati pogojev zanjo. Dejstvo, da hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZOdv, sámo po sebi ne utemeljuje izjemne obravnave po tretjem odstavku 55.a člena ZUstS. Ker ustavna pritožba torej ni dovoljena, pogoji za izjemno obravnavo pa niso izpolnjeni, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Izpodbijana določba ZOdv ne učinkuje neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. Pobudnik je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnika ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

5.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ustavno sodišče je odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena, tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin in sodnica dr. Dunja Jadek Pensa sta bila pri odločanju o zadevi izločena. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik